»Potrebo po redu, po lepem čutimo že ves čas. S tem si bivanje naredimo znosnejše.«

Arheologi začetek kulture opredeljujejo s pojavitvijo orodja – prvega kamnitega rezila ali koščenega šila –, a po svoje bi lahko trdili, da se je civilizacija začela takrat, ko smo nehali biti lovci in nabiralci, ko smo začeli obdelovati zemljo, ko smo se začeli ukvarjati s poljedelstvom. Šele takrat so se vzpostavili presežki hrane, ki so omogočili stalno naselitev, razvoj mest, razdelitev in specializacijo dela itd. Se je civilizacija torej začela z urejanjem krajine? 

Ko rečemo krajina, pravzaprav govorimo o nečem zelo kompleksnem. Za začetek bi mogoče najprej pojasnila, da za namene razumevanja in ravnanja – urejanja – delimo krajino v tri kategorije – naravno krajino, kulturno krajino in oblikovano krajino. Naravna krajina se razvija zgolj z naravnimi procesi, kulturna je ta, ki ste jo omenili, potem pa je tu še oblikovana krajina, ki nastaja z namenom, da bi nekaj sporočila. V tem smislu bi lahko rekli, da je človek krajino oblikoval, že preden je izumil orodje in preden se je začel ukvarjati s poljedelstvom. Še ko je bil lovec, je že puščal za sabo sledi, ki so bile povezane s transcendentnim – gomile. Prve gomile so bile kamnite. Kamen, zložen v gomilo, ni več kamen, temveč postane nekaj več, nekaj sporoča.