Poslednji braniki človekovih pravic

Vloga ustavnih in vrhovnih sodišč (kadar so ta varuhi ustave) po Evropi kot varuhov demokracije in človekovih pravic zadnja leta postaja vse pomembnejša. Predvsem je to očitno v (vzhodnoevropskih) državah z dolgoletno (skrajno) desno oblastjo. V času epidemije koronavirusne bolezni pa je njihova vloga postala še bolj bistvena, in to ne velja samo za države z avtokratskimi oblastmi.

Ustavno sodišče nemške zvezne dežele Posarje je pred dnevi razveljavilo omejitve gibanja, uvedene zaradi epidemije. V tej nemški zvezni deželi so ponovno omogočeni družinska srečanja in preživljanje časa na prostem ob ustrezni medsebojni razdalji in omejitvi stikov. Ustavni sodniki so presodili, da »trenutno ni zanesljivih razlogov za neomejeno nadaljevanje stroge posarske odredbe o prepovedi zapuščanja stanovanja«. Le nekaj ur pred odločitvijo deželnega ustavnega sodišča je deželna vlada Posarja napovedala, da namerava 4. maja omiliti omejitve gibanja v deželi.

Nemško (zvezno) ustavno sodišče pa je dan za tem razveljavilo tudi prepoved verskih obredov v cerkvah, mošejah, sinagogah in drugih verskih objektih, ki je bila sprejeta med ukrepi za zajezitev okužb. Odločilo je, da so mogoče izjeme, če so sprejeti ustrezni preventivni ukrepi za preprečitev okužb. Sodišče je razsodilo, da prepoved verskih obredov pomeni »hudo kršitev verske svobode«. Še posebej, ker ukrep ni omogočal zaprositi za izjemo od splošne prepovedi.

Že nekaj dni pred tem je ustavno sodišče BiH odločilo, da je tamkajšnja prepoved gibanja neustavna in ogroža temeljne pravice državljanov. Šlo je za prepoved gibanja za osebe, mlajše od 18 let in starejše od 65 let.

Slovenija se doslej ni uvrščala med države, ki bi jih Evropska unija, Svet Evrope in različne mednarodne cehovske organizacije pogosto kritizirali zaradi oblastnih posegov v človekove pravice in demokratične standarde nasploh. Pod novo vlado se je to spremenilo. Obojih, notranjih in tudi zunanjih takšnih opozoril je iz dneva v dan več. Slovensko ustavno sodišče očitno razume nastali položaj. Odločilo se je, da bo naredilo nekatere izjeme in ustavnost ter zakonitost ravnanja oblasti presojalo čim bolj sproti – v nekaj tednih in mesecih in ne več v dolgih letih. Kadar gre za hude očitke o kršitvi človekovih pravic več ljudi, pritožnikov ne pošilja več v dolgoletne postopke pred rednimi sodišči (ki trenutno ne delujejo), pač pa zadeve vzame v vsebinsko presojo.

Takšno odločitev je pred časom sprejelo glede vladnega odloka o omejitvi gibanja, katerega ustavnost z več vidikov zdaj presoja. Edini ustavni sodnik, ki je glasoval proti takšni odločitvi, je bil Klemen Jaklič, sodnik, pred leti izvoljen na izrecno željo SDS. Po njegovem mnenju izjemne razmere ne upravičujejo izjemnega ravnanja ustavnega sodišča. To bi še naprej moralo zavračati pritožbe zoper ravnanje oblasti. Je pa res, da je zdaj na oblasti SDS.

Morda bi odločil drugače, če bi te stranke ne bilo v vladi.