»Gospa Erika«

V oddaji Tarča na TV Slovenija so gostje in tudi gostja (politiki in političarka) voditeljico nagovarjali z »gospa Erika«. To je nenavadno, saj ima tudi ona kot vsi drugi priimek. V primerljivih pogovorno-informativnih oddajah ti politiki voditeljev ne nagovarjajo po imenu, denimo »gospod Slavko«, »gospod Uroš«, »gospod Igor«, pač pa s priimkom. Si predstavljate, da bi »gospa Erika« sprejela njihova pravila igre in začela tudi sama nagovarjati goste po imenu, denimo »gospod Zdravko«, »gospod Matej«, »gospa Jelka«? Povedno je tudi, da se je prav v tej oddaji ministru za obrambo Mateju Toninu zgodil lapsus, v katerem je dejal, da je »govoril z ženskami in ljudmi«.

Ta vrsta (včasih bolj, drugič manj prikritega) seksizma v slovenskem prostoru žal ni nova. V preteklosti ga je v žaljivem pisanju na Twitterju nenehno izkazoval Boštjan M. Zupančič, nekdanji ustavni sodnik in dolgoletni sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice. Moški so imeli priimke, ženske imena. Enako je počel sedanji predsednik vlade Janez Janša, ko je v preteklosti novinarke RTV Slovenija (prav tako na Twitterju) imenoval prostitutke, poleg tega niso imele priimkov, bile so Mojce in Eugenije.

Dr. Eva D. Bahovec, profesorica na Filozofski fakulteti, kjer poleg sodobne filozofije predava tudi ženske študije, meni, da je širša težava v tem, da je ženska v naši civilizaciji drugi spol. »To pomeni, da je glede na moškega sekundarna, pa tudi, da je bolj specifično obeležena, da ne rečem determinirana. Umeščena je na neko nižjo stopnjo splošnosti,« je dejala in pri tem poudarila, da je že v SSKJ denimo moški »človek«, ženska pa »oseba«.

Dr. Eva D. Bahovec pravi, da pravna norma, ki je velika civilizacijska pridobitev, zahteva, da naredimo temu konec. »V osebni izkaznici je na primer ženska – kakor vsi drugi – identificirana z imenom in priimkom in tudi v javnem govoru ni razloga za razlikovanje ali "udomačevanje". Za omizjem sedijo moški in ženske, prve kličemo po priimku, druge pa – drugače od prvih – na primer Eva, Erika ali Emilija. To zbuja vtis nekakšne domačnosti in pomanjkanja spoštljive distance,« je dodala in se vprašala, ali so bolj »udomačene« ženske res pogoj za to, da se moški počutijo bolj spoštovane.