Štrukelj pred odprtjem šol: »Ne gre le za vprašanje dodatnega plačila«

Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz) Branimir Štrukelj opozarja na mnoga vprašanja, ki se porajajo pred odprtjem vrtcev in šol

Ob predvidenem odprtju vrtcev in šol čez dober teden se še vedno porajajo mnoga vprašanja, del učiteljev dvomi o izvedljivosti priporočil NIJZ, je za STA dejal glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz) Branimir Štrukelj. Odprto je še tudi vprašanje obremenitev učiteljev in vzporednega izobraževanja na daljavo.

Po Štrukljevih navedbah je med učitelji praktiki največ pomislekov glede izvedljivosti priporočil, ki jih je ob vnovičnem odprtju vzgojno-izobraževalnih ustanov pripravil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Priporočila med drugim poleg uporabe zaščitnih mask in drugih varnostnih ukrepov vključujejo tudi oblikovanje manjših oddelkov v vrtcih in šolah.

Ker v šolo prihajajo samo učenci prvega triletje, bi pri tem pomagali učitelji, ki sicer svoje učence izobražujejo na daljavo. A so, kot je dejal Štrukelj, zelo skeptični, da bo možno vzporedno izvajati pouk v prostorih šole in na daljavo.

V sindikatu tako po njegovih navedbah še vedno nimajo odgovora na vprašanje, kako vrednotiti to dvojno delo, prav tako opozarjajo na obremenitev, ki bi lahko presegla normative za področje vzgoje in izobraževanja. "Ne gre le za vprašanje dodatnega plačila, gre tudi za to, da je lahko to nezakonito," je pojasnil sindikalist in napovedal, da se bodo poskušali na to temo s predstavniki ministrstva sestati v prihodnjem tednu.

"Tukaj bo treba ali kršiti nekatera priporočila o stalnosti skupin ali pa tega ne bo mogoče narediti, saj ne pričakujemo, da bo vzgojiteljica 11 ur na dan v vrtcu."

Branimir Štrukelj (Sviz)

Ob tem je Štrukelj omenil tudi vprašanje usposobljenosti, saj denimo predmetni učitelji za slovenščino ali matematiko niso usposobljeni za razredni pouk. "Govori se tudi nekaj o študentih in vse mogoče, ampak stvari niso dorečene," je pojasnil.

A tudi če so učitelji usposobljeni za razredni pouk, je po Štrukljevi oceni težko začeli pedagoški proces sredi šolskega leta oziroma malo pred koncem, saj niso spremljali, kaj so učenci že obravnavali, prav tako pa učencev niti ne poznajo.

Prav tako bodo morali imeti pravico do izobraževanja na daljavo tudi tisti učenci iz prvega triletja, ki zaradi zdravstvenih razlogov ne bodo prišli v šolo. "Kako bomo pa te rešili?" sprašuje Štrukelj.

Še ena pomembna neznanka je po njegovem mnenju podatek, koliko učiteljev se zaradi zdravstvenih ali drugih razlogov na delovno mesto ne bo moglo vrniti. Štrukelj dvomi, da bodo lahko v tako kratkem času vsi prišli na vrsto pri specialistu medicine dela, da bi pridobili potrebno potrdilo, da so v rizični skupini in da zanje ni priporočljivo izvajanje pouka. Prepričan je, da bodo v teh primerih ravnatelji ravnali različno, zato v sindikatu želijo jasna navodila, kaj se zgodi, če učitelj še nima tega potrdila, pa se ve, da spada v rizično skupino.

Medtem pa so v vrtcih po Štrukljevih navedbah eno ključnih vprašanj prostori, saj je teh že doslej marsikje primanjkovalo, prav tako bodo problem obremenitve vzgojiteljev, saj so ponekod vrtci odprti tudi deset ali več ur in ne more biti en vzgojitelj v skupini od začetka do konca. Priporočila namreč ob zmanjšanju skupin predvidevajo tudi stalnost vzgojiteljev v skupini. "Tukaj bo treba ali kršiti nekatera priporočila o stalnosti skupin ali pa tega ne bo mogoče narediti, saj ne pričakujemo, da bo vzgojiteljica 11 ur na dan v vrtcu," je dejal. Ob tem je opozoril, da lahko po veljavnih določbah vzgojiteljica z otroki dela največ 30 ur na teden.

"Z obstoječim kadrom se dela v vrtcu na tak način ne da izpeljati."

V vrtcih sicer v teh dneh zbirajo podatke pri starših, koliko otrok bodo pripeljali v vrtce. Po Štrukljevih navedbah na območju Ljubljane prvi podatki kažejo, da bo v vrtce prišlo okrog 60 odstotkov otrok. Prav tako se tudi v vrtce na delo iz zdravstvenih razlogov ne bodo mogle vrniti vse vzgojiteljice. "Z obstoječim kadrom se dela v vrtcu na tak način ne da izpeljati," je ocenil Štrukelj.

Ob tem je poudaril, da tudi psihološkega problema položaja ni mogoče zanemariti, saj bo po mnenju nekaterih ponoven začetek obiskovanja vrtca za nekatere otroke kot ponovno uvajanje. Hkrati pa bodo drugačne okoliščine, kot so maske, umivanje, omejitve, drugačne skupine, drugi prostori. "Tukaj gre za zahtevne spremembe, ki jih vsi otroci ne bodo na enak način doživljali, na nekatere lahko deluje frustrirajoče," je dejal Štrukelj. Že to, da starš otroka ne bo mogel pospremiti v garderobo in do vrat igralnice, kot doslej, bodo nekateri otroci težko sprejeli, meni.

"Mi bomo sicer naredili vse, kar je v naši moči, da stvari uspejo, ampak čarati pa ne znamo."

Poudaril je, da je pomembno, da se vzpostavi zaupanje, da bi imeli "tako otroci kot zaposleni občutek varnosti in neke kvazinormalnosti", ne pa, da bo vse delovalo zlasti na prepovedih, "ker to ne bo dobro in bo otroke frustriralo".

Spomnil je, da so bili v sindikatu zelo zadržani glede delnega odpiranja šol in vrtcev, da pa so bili v zdravstveni stroki in ministrstvu prepričani, da je to mogoče. Zato Štrukelj sklepa, da bo na njih ostala tudi odgovornost. "Mi bomo sicer naredili vse, kar je v naši moči, da stvari uspejo, ampak čarati pa ne znamo," je še dodal.