15. 5. 2020 | Mladina 20 | Družba
Drugorazredni državljani
Diskriminacija oseb LGBT+ na Madžarskem
Zadnja parada ponosa v Budimpešti leta 2019
© Profimedia
»Prihajalo je v valovih. Najprej so spremenili ustavo. Takrat so se sicer najbolj spravljali na begunce. Potem so prišli na vrsto Romi. Strah nas je bilo, kdo bo naslednji. Lani se je homofobni govor v javnosti občutno povečal in začel postajati nekaj normalnega. Mislim, da gre za načrt, kako uspešno utišati vso opozicijo in s tem ranljive skupine,« je stanje skupnosti LGBT+ na Madžarskem opisala Dorottya Rédai. V začetku marca je prišla na 21. mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore, kjer je skupaj z Andreo Sztraka predstavljala Lezbično organizacijo Labrisz. Dorottya se dobro zaveda, da so se politične razmere na Madžarskem v zadnjih letih zaostrile. Veliko njenih prijateljev se je zaradi tega že izselilo v tujino. Še nedavno je tudi sama učila na Srednjeevropski univerzi v Budimpešti, ki je delovala pod sponzorstvom multimilijarderja Georgea Sorosa in ki jo je Viktor Orbán kljub množičnim protestom pregnal iz države. Med drugim zaradi tega, ker so na univerzi proučevali tudi področje študij spolov. Represija konservativne skrajno desne vladajoče stranke Fidesz se sicer povečuje že od leta 2010, ko je prevzela oblast. »Fidesz se je sprva pozicioniral kot krščanskodemokratska stranka. Njegova retorika je vedno vključevala tudi anti-LGBT+ diskurz. Pri tem so bili sprva blagi, saj bi v EU pustilo slab vtis, če prestolnica države ne bi priredila Parade ponosa. So pa zaznali, da obstajajo močne anti-LGBT+ mednarodne struje, s katerimi vedno tesneje sodelujejo in zaradi česar jim je uspelo še bolj zaostriti politiko,« stanje podrobneje razloži poznavalka političnega dogajanja, Teri Szucz iz Budimpešte. Kmalu po tem, ko je stranka Fidesza prišla na oblast, je madžarski parlament sprejel niz kontroverznih ustavnih amandmajev. Januarja 2012 so v ustavo zapisali, da tradicionalno družino sestavljajo le partnerji v heteroseksualnem razmerju in otroci. »Naenkrat smo se znašli zunaj definicije družine ali partnerske zveze,« pravi Dorottya.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
15. 5. 2020 | Mladina 20 | Družba
Zadnja parada ponosa v Budimpešti leta 2019
© Profimedia
»Prihajalo je v valovih. Najprej so spremenili ustavo. Takrat so se sicer najbolj spravljali na begunce. Potem so prišli na vrsto Romi. Strah nas je bilo, kdo bo naslednji. Lani se je homofobni govor v javnosti občutno povečal in začel postajati nekaj normalnega. Mislim, da gre za načrt, kako uspešno utišati vso opozicijo in s tem ranljive skupine,« je stanje skupnosti LGBT+ na Madžarskem opisala Dorottya Rédai. V začetku marca je prišla na 21. mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore, kjer je skupaj z Andreo Sztraka predstavljala Lezbično organizacijo Labrisz. Dorottya se dobro zaveda, da so se politične razmere na Madžarskem v zadnjih letih zaostrile. Veliko njenih prijateljev se je zaradi tega že izselilo v tujino. Še nedavno je tudi sama učila na Srednjeevropski univerzi v Budimpešti, ki je delovala pod sponzorstvom multimilijarderja Georgea Sorosa in ki jo je Viktor Orbán kljub množičnim protestom pregnal iz države. Med drugim zaradi tega, ker so na univerzi proučevali tudi področje študij spolov. Represija konservativne skrajno desne vladajoče stranke Fidesz se sicer povečuje že od leta 2010, ko je prevzela oblast. »Fidesz se je sprva pozicioniral kot krščanskodemokratska stranka. Njegova retorika je vedno vključevala tudi anti-LGBT+ diskurz. Pri tem so bili sprva blagi, saj bi v EU pustilo slab vtis, če prestolnica države ne bi priredila Parade ponosa. So pa zaznali, da obstajajo močne anti-LGBT+ mednarodne struje, s katerimi vedno tesneje sodelujejo in zaradi česar jim je uspelo še bolj zaostriti politiko,« stanje podrobneje razloži poznavalka političnega dogajanja, Teri Szucz iz Budimpešte. Kmalu po tem, ko je stranka Fidesza prišla na oblast, je madžarski parlament sprejel niz kontroverznih ustavnih amandmajev. Januarja 2012 so v ustavo zapisali, da tradicionalno družino sestavljajo le partnerji v heteroseksualnem razmerju in otroci. »Naenkrat smo se znašli zunaj definicije družine ali partnerske zveze,« pravi Dorottya.
Represija se povečuje že od leta 2010, ko je stranka Fidesz prevzela oblast. Najprej so bili na vrsti begunci, nato Romi, seveda so bili naslednji na vrsti pripadniki skupnosti LGBT+.
Madžarski pripadniki skupnosti LGBT+ so bili zato prisiljeni poiskati luknje v zakonu. Madžarska na primer homoseksualnim parom ne dopušča posvojitev, dovoljene pa so posvojitve staršev samohranilcev. Zato se ponavadi za posvojitev prijavi le eden od para. Na dogodkih organizacije Labrisz so bili že večkrat žrtve obiska neonacističnih protestnikov. Samo lani so dvakrat preprečili predvajanje izobraževalnega filma o nadlegovanju pripadnikov LGBT+ v šolah. Andrea Sztraka takole opisuje dogodek: »Grozili so občinstvu, protestirali, kričali, izklapljali zvočnike, zgodilo se je tudi, da so poplavili prostor. Poklicati smo morali policijo, ki ni želela posredovati, dokler ni dobila navodil ’od zgoraj’. Tožbo smo že vložili, ampak se sodišče še kar ni odzvalo, od takrat pa je minilo že več kot pol leta.« Teri trdi, da se točno ve, kako je organizirana skupina, ki povzroča izgrede. »Financira jih Fidesz. To so isti ljudje, ki organizirajo varde, marširajo po vaseh, preganjajo Rome in se igrajo vojsko. O zakonih pa so dobro poučeni. Naučili so se celo izrazov s področja človekovih pravic, zato ves čas govorijo o pravici do zbiranja in pravici do svobode govora. Vedo tudi, da nas ne smejo kar tako pretepsti.« Dorottya pri tem dodaja, da nasilneži po dogodkih vedno dobijo možnost v državnih medijih, da dajo izjave. Civilno prebivalstvo ali nevladne organizacije možnosti nastopanja v medijih ne dobijo, saj ne veljajo za državotvorne. Nasilniške skupine pa vlada izkorišča za utemeljitev svojih prepričanj. Zato se le redko zgodi, da vsebine LGBT+ sploh dosežejo širšo javnost, še takrat pa ponavadi pride do zgražanja. Lani so razburjenje povzročili že plakati za Coca-Colo, ki so med festivalom Sziget po Budimpešti pozivali k strpnosti. Na fotografiji sta bila dva moška, ki sta se zgolj objemala. Leto pred tem so v budimpeški operi odpovedali petnajst ponovitev opere Billy Elliot, ker naj bi propagirala homoseksualnost. Leta 2016 pa so v kraju Ássotthalom sprejeli občinski odlok, ki »prepoveduje homoseksualno propagando«.
Zaradi groženj z vseh strani so se posamezniki začeli samocenzurirati. Vlada pritiske na skupnost LGBT+ utemeljuje s prednostnimi nalogami, kot je zdrav razvoj otrok, ki so ga zapisali v ustavo. »Gre za še en kazalec novega diskurza o tem, kako so otroci najpomembnejši in kako lahko vse opravičujejo na podlagi tega.«
Komaj dan po tem, ko je parlament sprejel zakon, ki je za čas izrednih razmer vso oblast v državi predal premieru, je vladajoča stranka Fidesz pripravila drugi sveženj ukrepov. Petnajst novih zakonskih predlogov je poslancem poslal podpredsednik vlade, Zsolt Semjén. Med njimi se je znašel predlog, da bi morali Madžari po novem v uradne dokumente vpisati »spol ob rojstvu«. »Spol ob rojstvu« naj bi opredeljeval »biološki spol, kakor ga določajo primarne spolne značilnosti in kromosomi«.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.