Obtožujoča statistika

Ministrstvo v svojem popravku navaja, da je bilo v bolnišnice sprejetih 53 od skupaj 322 okuženih stanovalcev domov za starejše – torej manj kot šestina. Ne navajajo pa, kolikšen del teh ljudi je dejansko umrl v bolnišnicah. Kot sta opozorila Dnevnik in TV Slovenija, je še 4. maja uradno veljal podatek o desetih, štirinajst dni kasneje pa že o 31 starostnikih. Tolikšno povečanje je glede na statistične trende praktično nemogoče, na ministrstvu pa so se izgovarjali na neažurne podatke. Najsi bo prava katerakoli številka, iz razlike med številom v bolnišnicah umrlih in zaradi korone hospitaliziranih starostnikov izhaja, da so vsaj del teh ljudi, med 43 in 21, iz bolnišnic vrnili umret v domove.

Uradno je glede na zapis ministrstva za zdravje skupaj zaradi posledic okužbe s covid-19 umrlo 82 stanovalcev in stanovalk domov za ostarele po Sloveniji. Iz podatka, da je bilo v bolnišnice sprejetih 53 stanovalcev, torej izhaja, da 29 usodno bolnih starostnikov nikoli ni bilo sprejetih na oddelke za intenzivno nego. In še mednarodna primerjava: po podatkih britanske Mreže za proučevanje politik dolgotrajne oskrbe ima Slovenija v evropskem, pa tudi svetovnem merilu enega največjih deležev oskrbovancev domov za ostarele med vsemi žrtvami koronavirusa. V Nemčiji ti starostniki pomenijo 37 odstotkov umrlih, v Franciji 51 odstotkov, v Belgiji 53 odstotkov, v Španiji 57 odstotkov, v ZDA 41 odstotkov, prijateljska Madžarska poroča o vsega 24 odstotkih ... V Sloveniji pa oskrbovanci domov za ostarele po zadnjih podatkih pomenijo 77 odstotkov žrtev covid-19.