Zavihajte rokave!

Taco Polako
Gosposvetska 7, Ljubljana
Tel.: 030 733 167
Na Gosposvetski koruzne tortilje oblagajo od ponedeljka do srede od 11. do 21., ob četrtkih in petkih pa od 11. do 22. ure.

Ambient:
micena sobica, v katero se stopi direkt z ulice, razpolaga z le nekaj visokimi stoli, lahko pa robo naročite in prevzamete pri oknu in pokonzumirate na kakšni klopci

Napitki:
vode, kole, sokovi in kombuče, pa tudi nekaj piva – poleg mehiškega sola še v pollitrske pločevinke polnjena pale ale in ameriška ipa pivovarne Loo-blah-nah

Dostopnost:
najbolj praktično je peš, s kolesom ali javnim prevozom; gibalno ovirani se bodo v notranjost težko prebili čez stopnice

Fino:
obči ustvarjalni zagon in izbira taco zvani zajebani (s piščancem) lambo del greeco (z jagnjetino)

Ne tako fino:
ne bi se branili degustacijskih kolekcij raznolikih tacotov

Porcijski odmerek tacotov so tri dodobra obložene tortilje, cene se začnejo pri 5,5 in končajo pri 9 evrih.

»Hm, a bi tudi mi morali priti s kolesi in si na ramena oprtati velike barvne termoizolacijske kocke?« je specifičnost oblačilno-opremskega kodeksa na širokem pločniku ob Gosposvetski cesti postavajočih mladeničev z bicikli začenjala rahlo skrbeti vodjo tokratne Konzumove ulične ekspedicije. Ta se je ustavila pred mini obratom, komaj malo večjo luknjo v zidu, kjer je gostinsko srečo poskusil že marsikdo (pred nekaj leti tudi brata Tabay z odličnimi, a očitno ne dovolj dobičkonosnimi hamburgerji, glej Konzum 31/2016), zdajšnja ekipa pa upe polaga v ustvarjalne vaje v slogu na osnovi klasičnega mehiškega prigrizka, tacota.

To pomeni, da so osnova vsega, kar lahko tu naročite (za zdaj skozi okno na ulico ali z dostavo na dom, čez nekaj dni pa menda tudi na nekaj pultovskih pozicij v notranjosti, kar bo zavoljo silno priljudnega osebja še posebej lušno), mehke malokalibrske tortilje, pripravljene iz mehiške, po posebnem postopku lužene koruzne moke, na katere potem nalagajo cel niz raznolikih zanimivih kombinacij, ki se večinoma kar korajžno in suvereno izvijajo iz primeža stereotipne meksikajnarije. Blizu taco domovine ostajata pravzaprav le dva tacota – tisti, ki je obložen z mleto govedino, fižolom in sirom načo, ter oni z navlaknano svinjsko kračo, opremljeno s salso iz svežega paradižnika, čilija, koriandra, limete in čebule.

Med ostalimi lahko na najbolj blag, sladkast, nežen konec spektra uvrstimo taco del mar (vsak taco tu ima svoje bolj ali manj duhovito fantazijsko ime) z v sezamovih semenih povaljanimi ocvrtimi kozicami, ki počivajo na s kokosom in ingverjem odišavljenih listih dušene špinače, v najbolj radikalnem, resno funky kotičku jedilnika pa se za prevlado borita taco zvani zajebani, ki ga takšnega ne dela hrustajoče ocvrt piščanec, ampak hud primerek kimčija in po zaslugi dodanega chipotla dimasta majoneza, ter lambo del greeco, ki mu žmoht zagotavlja temeljito zdušeno, z rožmarinom in limono marinirano jagnječje pleče, svežino pa z limeto presekan grški jogurt.

Gosposvetski taco kreativci so obloge razvili tudi za vegetarijance (pisani taco z aromatičnim falaflom na popečenem mladem in svežem rdečem zelju je super), vegane in sladkosnedce, a zadnji dve kategoriji še čakata na preverbo – naše kapacitete so profesionalno deformiranim telesom navkljub vseeno omejene. No, nam je bilo pa tako ali tako kar kmalu po začetku inšpiciranja jasno, da je Taco Polako vsem uličarskim parafernalijam navkljub (tu mislimo predvsem na kapljanje po rokah, iskanje najprimernejše pozicije za konzumacijo ipd.) prostor z zanimivo, všečno in zelo resno ponudbo. Za na videz sproščeno in zabavno ulično košto se namreč skriva odlično razumevanje koncepta tacota in demonstracije izpopolnjenih tehničnih in kreativno-kombinatoričnih kuharskih sposobnosti … Con corazon!