Prostozidarji in vitezi. Ter vitezinje.

Vlada kadruje s takšnim tempom, da bi le sama še znala našteti vse kadrovske menjave, toliko jih je bilo, in to v zgolj treh mesecih. Prejšnji teden je imenovala dr. Ernesta Petriča (za člana) in dr. Verico Trstenjak (za namestnico) v Beneško komisijo – svetovalni organ Sveta Evrope o ustavnih vprašanjih, ki ga sestavlja 58 uglednih pravnih strokovnjakov iz prav toliko evropskih držav.

Petrič se sicer na prvotni razpis (še v času vlade Marjana Šarca) ni prijavil, prijavo je oddal šele, ko je bil razpis ponovljen. Prejšnja vlada je menila, da ni dostojno, da bi v času tekočih poslov izbrala predstavnika v uglednem evropskem organu, in je to prepustila vladi Janeza Janše. Ker med prijavljenimi ni bilo »pravih« imen oziroma, kot pojasnjujejo na pravosodnem ministrstvu, »zaradi časovnega odmika od prvega poziva, do katerega je prišlo zaradi menjave vlade in epidemije nalezljive bolezni«, so razpis ponovili.

Kdo je Ernest Petrič, ki šteje častitljivih 83 let? Po izobrazbi je pravnik, sicer pa politik in funkcionar, bil je tudi ustavni sodnik. Vse funkcije, ki jih je opravljal, bi verjetno lahko naštel le sam, toliko jih je bilo. Zadnja leta opravlja naloge svetovalca predsednika republike Boruta Pahorja, po novem pa je še član Beneške komisije. Odkar je Janez Janša pokazal namero, da mimo predčasnih volitev sestavi vlado, je bil Petrič eden vztrajnejših zagovornikov te rešitve, kasneje pa zagovornik vlade. Poročanje medijev o sumljivih vladnih poslih z zaščitno medicinsko opremo in prizadevanja, da se nepravilnosti razkrijejo, je poimenoval »medijski linč«. Zadnje tedne je tudi odločen nasprotnik množičnih vsakotedenskih protestov proti vladi. Ne zaradi domnevno prepovedanega zbiranja v času ukrepov zoper epidemijo. Petrič meni, da ni razloga za proteste proti vladi in da gre za »prevratniške namene«. Jezo do protestnikov je pred dnevi celo osebno pokazal na ulici. Zdaj bo član Beneške komisije, ki se je v preteklosti že izrekla o pravici do mirnih protestov in zborovanj – pričakovano, dejala je, da gre za temeljno človekovo pravico.

O Petriču se je sicer že nekaj časa namigovalo, da je prostozidar, torej član slovenske prostozidarske lože, skoraj popolnoma tajne interesne organizacije samooklicanih (moških) pomembnežev. »Gre za osebno zadevo in tudi ni zaželeno med temi ljudmi, da se o tem govori. Zato vam na vaše vprašanje ne morem in ne želim odgovoriti. Lahko pa vam rečem, da v nobenem pogledu članstvo v loži ni prepovedano. V tem ni nič negativnega ali prepovedanega,« pravi Petrič. Podobno se glasi pojasnilo urada predsednika Pahorja: »Za funkcijo nepoklicnega svetovalca predsednika RS članstvo v kateremkoli zakonito ustanovljenem društvu v RS ni nedopustno ne po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije ne po področni zakonodaji. Tako ni podlage v zakonodaji, da bi morali v postopkih imenovanj funkcionarjev preverjati njihovo članstvo v raznih društvih.«

Eno je formalna zakonitost delovanja prostozidarskih lož, drugo moralna in etična odgovornost posameznika za članstvo v njih.

S Petričevimi pojasnili (ki so enaka pojasnilom urada predsednika republike), da gre za zasebno zadevo in da članstvo v prostozidarski loži ne bi smelo biti nič spornega niti za imenovanje na visoke javne funkcije, ki jih opravlja, se ne bi strinjali vsi. Formalno ta pojasnila sicer držijo, slovenska prostozidarska loža deluje zakonito, saj je registrirana kot društvo. Tako je recimo tudi na sosednjem Hrvaškem. A eno je formalna zakonitost delovanja sicer dokaj tajnega interesnega združenja, drugo pa moralna in etična odgovornost posameznika za članstvo v njem. Pred dvema mesecema se je na Hrvaškem razvedelo, da je vodja tožilstva, generalni državni tožilec Dražen Jelenić, član hrvaške prostozidarske lože. Premier Andrej Plenković ga je nemudoma pozval k odstopu, češ da je takšno članstvo nesprejemljivo za državnega tožilca. Hrvaški sabor je kmalu po tem Jelenića razrešil s položaja.

Članica podobnega interesnega združenja, ki spada med prostozidarske lože v širšem smislu, je tudi Petričeva namestnica v Beneški komisiji Verica Trstenjak, nekoč kandidatka za ustavno sodnico s podporo SDS. Je članica »Evropskega reda hiše Habsburg-Lothringen« ali krajše »Reda sv. Jurija«. Kot piše na njegovi spletni strani, gre za »dinastični oziroma monarhični viteški red, ki deluje pod monarhovim zavetništvom in ga vodi glava obstoječe dinastije, ki je vladajoča ali je nekdaj bila. Za razliko od vojaških in verskih redov, je članstvo v hišnem redu navadno povezano z zaslugami glavi dinastije ali dinastiji sami.« Ta viteški red vodi »veliki mojster nadvojvoda Karel Habsburško-Lotarinški«.

V Sloveniji tudi doslej članstvo v takšnih zaprtih interesnih združenjih ni bilo ovira za imenovanje na najvišje položaje. Dr. Lovro Šturm, ki je bil minister v dveh vladah Janeza Janše in ustavni sodnik, je malteški vitez. Ta viteški red, ki v Sloveniji šteje okoli 30 članov, večinoma škofov in duhovnikov, vodi Andrej Šter, nekdaj notranji minister, zadnja leta pa vodja konzularnega sektorja zunanjega ministrstva.