»SDS ni niti tradicionalna avtoritarna niti postmoderna stranka – iz obeh svetov vzame najslabše«

"Ko predsednik vlade in njegovi zvesti podaniki obračunavajo s slovenskimi 'zavrženimi' umetniki, spominjajo na avtoritarne predhodnike 20. stoletja, za katere je bila sprejemljiva tista umetnost, ki je utrjevala totalitarno oblast. Paradoks je torej v tem, da bojeviti odnos vladajoče stranke slovensko umetniško sceno ponovno afirmira kot politično silo. Umetnost, ki je bila prej s svojimi provokacijami in uporništvom spravljena v sfero umetnosti z omejenim političnim dosegom, je ravno s tem, da jo oblast zavrača, spet postala družbeno relevantna politična sila."

"Tragedija slovenskega institucionalnega političnega prostora nasploh je, da ne zna oblikovati politične vizije, ki bi šla onkraj osebnega okoriščanja ali konformističnega uveljavljanja diktatov kapitala. Specifika sedanje vladajoče stranke v tej politikantski povprečnosti pa je, da na pomanjkanje umetnosti politike cepi še sovraštvo in ustrahovanje. Ni torej niti tradicionalna avtoritarna niti postmoderna stranka – iz obeh svetov vzame najslabše."

(Jela Krečič, novinarka, o zapisu evropske poslanke Romane Tomc o slovenski kulturi in umetnosti; v Sobotni prilogi Dela)