Minister za propagando

Aleš Hojs, minister za notranje zadeve, je po poklicu gradbeni inženir. V času gorkega socializma je bdel nad vzdrževanjem avtocest, nato v ljubljanskem javnem podjetju VO-KA usmerjal vzdrževanje in obnovo vodovodnega sistema ter se potem znova vrnil na ceste, na Dars, kjer je postal član uprave.

Srce mu je vseskozi bilo za slovensko desnico, leta 1990 je na mestnih volitvah kandidiral na Demosovi listi, takrat je bil član Slovenskih krščanskih demokratov. Pri tej stranki je vztrajal še dolga leta, dokler ga leta 2016 izvršni odbor Nove Slovenije ni izključil iz stranke zaradi spora med Peterletom in Janšo ter očitnega Hojsovega koketiranja z Janševo SDS. Pričakovano, Hojs je namreč že prej prešel na drugo stran, prevzel je domoljubno-vojaški VSO, organiziral njegovo financiranje, podprl Janšo ter postal direktor propagandne televizije Nova24TV, tovarne laži in sovraštva.

Ta teden je opozicija zoper njega vložila interpelacijo. Interpelacija je sredstvo nadzora poslancev nad delom ministra, ki lahko pripelje do razrešitve Hojsa – kar pa se v tem primeru ne bo zgodilo, saj je slast do oblasti pri SMC in Desusu premočna.

Kaj mu očita opozicija? Povod za interpelacijo je odločitev ministrstva za notranje zadeve, da dovoli koncert ustaškega pevca Thompsona v Mariboru. Zgodba koncerta, ki ga še nekaj časa ne bo, je pravno zapletena, a velja, da je notranje ministrstvo razveljavilo že drugo odločbo mariborske upravne enote, ki je »zaradi spodbujanja sovraštva zoper narodne in etične skupine ter širjenja ustaške ideologije« prepovedala koncert.

Cilj upravne enote je bil jasen – želela je omejiti možnost širjenja sovražnega govora, nacionalizma in poveličevanja fašističnega ustaškega režima. Na Hojsovem ministrstvu so menili drugače. Možnost pojava širjenja sovraštva naj ne bi bila dovolj za prepoved, zlasti zato, ker osnovni namen organizatorja javne prireditve ni »izvrševanje kaznivih dejanj«. Trdijo, da naj bi ta storil vse, da do poveličevanja ustaške ideologije ne pride.

Varnostno tveganje, ki bi lahko bilo upravičen razlog za prepoved koncerta, je po mnenju ministrstva premajhno.

Argumentacija notranjega ministrstva je smešna, a v teh krajih že videna. Črkobralsko sledijo zakonskim dikcijam, brez uvida konteksta, v katerem so nastale, in zakonskega namena, zakaj je v družbi prepovedano širjenje sovraštva.

Naj ponazorimo z drugim primerom: slovenski tožilci so dolga leta vztrajali, da preganjanje sovražnega govora ni mogoče, če ni jasno nakazan naklep dejanja, če torej tisti, ki grozi z ubijanjem beguncev, v rokah nima vsaj brzostrelke. Lani je vrhovno sodišče to logiko obrnilo. Odločilo je, da je lahko kaznivo dejanje spodbujanja sovraštva storjeno že z zmerjanji, z žalitvami, torej brez neposrednega ogrožanja javnega reda in miru. Kot bi dejal varuh človekovih pravic Peter Svetina: »Besede imajo moč. Moč miru in moč vojne.« 

Sprenevedava odločba, zaradi katere je Hojs objektivno odgovoren, ni edini in tudi ne največji greh ministra. Hojs je človek, ki je prek Twitterja naročal policistom in tožilcem, koga naj zaradi udeležbe na protestih preganjajo in kaznujejo. S tem je prekoračil svoja pooblastila. Hojs je minister, ki je zelo dolgo omahoval pred obsodbo napada varde na policijsko postajo. Hojs je minister, ki se je sredi karantene in strogih omejitev gibanja s službenim avtom vozil po državi in na svojem vikendu kosil travo. Hojs je zavajal s številkami v zvezi s prihodi migrantov, na laž pa sta ga postavila tudi policijska sindikata. Hojs poimensko napada novinarje in jim očita družinsko poreklo. Hojs počne enako s protestniki, z zdravniki, ki so govorili o čudnih poteh nabave medicinske opreme, z vsemi, ki so kritični do vlade. Hojs javno govori o tem, da je pisanje s kredo prekršek, četudi zakon tega ne določa.

Aleš Hojs zase pravi, da je »malce koleričen«, morda »malo bolj impulziven«. Meni, da se bo v letih, v katerih je, težko spremenil.

Morda vse to drži. A Hojs je predvsem žaljiv, nedostojen, manipulatorski strankarski vojak. Če je tak človek na čelu propagandne televizije, je to razumljivo; če vodi ministrstvo za notranje zadeve, pa je to sramota za državo.