Visoki leseni gradnji se obeta revolucija
Resnična prednost lesene gradnje je v njeni zmožnosti, da zmanjša ogljični odtis stavb
Norveški hotel Mjøstårnet v odmaknjenem norveškem turističnem kraju Brummundal, ki meri v višino 81 metrov in ima 18 nadstropij, je najvišja lesena zgradba na svetu.
© Voll Arkitekter
Ko je okoli leta 1300 na pobočju, ki je danes del narodnega parka Redwoods v ameriški Kaliforniji, vzklilo seme vrste Sequoia sempervirens, je človeška vrsta uporabljala les kot gradbeni material že približno 8000 let. V naslednjih 700 letih je iz tega semena zraslo najvišje drevo na svetu, orjaška sekvoja po imenu Hyperion, ki danes meri v višino 115 m. V tem času je človeška vrsta naselila tako rekoč vsak kotiček planeta, lesene stavbe pa so bile veliko nižje kot omenjena sekvoja. Toda nedavne spremembe na področju trga in tehnologije lesene gradnje obetajo radikalne spremembe.