Sporna cenzura

Scott Morrison, predsednik avstralske vlade, je v nedavnem radijskem intervjuju izjavil, da v Avstraliji nikoli ni bilo suženjstva. Javnost je bila zgrožena, na družabnih omrežjih pa se je razvnela debata o avstralski zgodovini izkoriščanja avtohtonih prebivalcev. Do Morrisonove kontroverzne izjave sta bila ostro kritična tudi časnika The Guardian in Daily Mail, a so ju na Facebooku, najpopularnejšem družabnem omrežju, utišali algoritmi za prepoznavanje neprimernih objav, ki kršijo t. i. »skupnostne standarde«.

Avstralija sicer uradno nikoli ni bila suženjska država, kakršne so bile denimo na jugu ZDA, a je v devetnajstem stoletju – pa vse do petdesetih let dvajsetega – zapornike, aborigine, Malezijce in staroselce južnopacifiških otokov prisilno izkoriščala za neplačano delo v nehumanih, suženjskih pogojih. Poleg izkoriščanja staroselcev so Avstralci v devetnajstem stoletju izvajali tudi prakso, imenovano »blackbirding«: iz Malezije so prepeljali prek 60 tisoč ljudi, vključno z otroki in ženskami, ki so med letoma 1863 in 1904 brez plačila garali na plantažah sladkornega trsa. Nad sprenevedanjem predsednika vlade se je zgrozila širša javnost, zato se je za sporno izjavo opravičil in jo razložil: z njo naj bi želel povedati, da v Avstraliji suženjstvo nikdar ni bilo zakonito.

Facebook je Guardianovo objavo cenzuriral na podlagi pravil o objavljanju neprimernih fotografij, ki vključujejo goloto: članek je namreč spremljala fotografija aboriginov iz leta 1896, na kateri so vklenjeni v verige, seveda pa so po tradicionalnih običajih avstralskih staroselcev oblečeni pomanjkljivo.

Mark Zuckerberg, prvi mož Facebooka, je pred leti izjavil, da je »mnogo lažje zgraditi sistem umetne inteligence, ki zaznava bradavičke, kot takšnega, ki določi, kaj je sovražni govor«. In resnično: Facebookovi algoritmi za prepoznavanje bradavičk načelno izjemno dobro delujejo, saj samodejno – brez posega človeške roke – odstranijo več kot 99 odstotkov neprimernih fotografij razgaljenih teles.

A pri samodejni cenzuri Facebooku pogosto tudi spodleti, predvsem pri objavah slikarskih del in zgodovinskih fotografij, kar se je zgodilo v primeru Guardianove objave članka o aboriginih. Facebook je napako sicer priznal, a kljub temu uporabniki še vedno niso mogli deliti članka. Še več: nekaterim, ki so to poskušali, je bila odrejena začasna prepoved uporabe Facebooka.