Plošča / Neil Young: Homegrown

+ + + +

Neil Young je verjetno eden bolj ikoničnih obrazov fotrovskega rocka iz druge polovice šestdesetih in prve polovice sedemdesetih let. Ironija zgodovine je želela, da je v ameriškem rocku južnjaški melos z žametnim tenorjem, odkritosrčnimi besedili in kombinacijo kitare ter orglic populariziral prav ta Kanadčan z znamenitimi zalizki. Zmagoslavna serija solističnih plošč, ki se je leta 1968 začela s prvencem, naslovljenim po avtorju, temu pa so sledile klasike kot After the Gold Rush (1970) in Harvest (1972), mu je zagotovila mesto v panteonu legend enega od bolj mitologiziranih obdobij v ameriški popkulturni zgodovini. Tudi kasneje je Young skrbno gojil podobo romantičnega upornika, še najuspešneje z epohalnim hitom Rockin’ in the Free World, ki je izšel v dneh po padcu Berlinskega zidu. Pred nekaj leti pa je zašel celo v polje spletnega pretakanja glasbe, zagnal platformo Pono ter jo kmalu zaprl. Kljub finančnemu polomu je bil med prvimi, ki so ponudili možnost poslušanja glasbe najboljše mogoče kakovosti, kar še danes ne velja za večino platform. Pri njem se je verjetno zgledoval Tidal, primerljive storitve pa prav zdaj pripravljajo Bezosova multikorporacija in nekateri manjši akterji.