Fidesz in SDS

Evropska povezava

Peter Petrovčič
MLADINA, št. 26, 26. 6. 2020

Za razliko od Tomčeve in Zvera je Garcia Perez, španska evropska poslanka jasna. V evropskem parlamentu se je vprašala: »Zakaj policijsko nasilje zaduši črnce bolj kot belce? Zakaj zdravstvena in socialno-ekonomska kriza, ki je posledica virusa, črnce bolj zadušita kot belce? Zakaj podnebne spremembe zadušijo črnce bolj kot belce?« Odgovor je sistemski rasizem.

Za razliko od Tomčeve in Zvera je Garcia Perez, španska evropska poslanka jasna. V evropskem parlamentu se je vprašala: »Zakaj policijsko nasilje zaduši črnce bolj kot belce? Zakaj zdravstvena in socialno-ekonomska kriza, ki je posledica virusa, črnce bolj zadušita kot belce? Zakaj podnebne spremembe zadušijo črnce bolj kot belce?« Odgovor je sistemski rasizem.
© EP

Evropski parlament je sprejel resolucijo v podporo protirasističnim demonstracijam v ZDA in drugod po svetu po smrti Georgea Floyda, temnopoltega Američana, ki je umrl zaradi neupravičenega in nesorazmernega policijskega nasilja. Evropski poslanci so resolucijo izglasovali prejšnji petek. V njej so med drugim zapisali: »Evropski parlament ostro obsoja vse oblike rasizma, sovraštva in nasilja, pa tudi morebitne fizične in verbalne napade na osebe določene rase ali etničnega porekla, vere ali prepričanja ter državljanstva v javnem in zasebnem življenju; opozarja, da v naši družbi ni prostora za rasizem in diskriminacijo.«

Poleg tega so institucije EU in države članice pozvali, naj »uradno priznajo pretekle krivice in hudodelstva zoper človečnost, storjena nad temnopoltimi, nebelci in Romi«, ter glede na kolonialno preteklost nekaterih držav članic EU poudarili, da je suženjstvo hudodelstvo zoper človečnost, in pozvali, »naj se 2. december razglasi za evropski dan spomina na odpravo trgovine s sužnji. Države članice pozivamo, naj v šolske učne načrte vključijo pouk zgodovine temnopoltih, nebelcev in Romov.«

Gre za poudarjanje res osnovnih civilizacijskih pridobitev, ki jih poslanci navajajo v resoluciji. Zato bi težko našli prav veliko razumnih glasov proti in jih tudi ni bilo veliko.

Resolucija je bila sprejeta z veliko večino. Zanjo je glasovalo 493 evropskih poslancev, proti petkrat manj, le 104. Zanjo so v veliki večini glasovali tudi poslanci Evropske ljudske stranke, katere del so slovenski poslanci iz SDS, NSi in SLS. Glas za je prispevala velika večina slovenskih evropskih poslancev. Zanjo so glasovali vsi razen dveh – Milana Zvera in Romane Tomc.

Ta dva sodita med peščico poslancev Evropske ljudske stranke, ki so glasovali proti. Ta skupinica je štela le 13 evropskih poslancev, večinoma (kar osem) članov Fidesza, vladajoče stranke madžarskega premiera Viktorja Orbána.

Milan Zver je svoje zavračanje pojasnil z besedama, da je pokončno glasoval proti resoluciji, »ki ima lep naslov in popolnoma izkrivljeno in zlorabljeno vsebino.« Zver, kot pravi sam, obsoja rasizem, a je zanj sprejete resolucije rezultat skrajno levih sil, »ki želijo problem rasne diskriminacije izrabiti za politične namene, zrušiti civilizacijske pridobitve ustavne demokracije in podpirajo anarhijo«.

Draga bralka, dragi bralec. Kdor želi danes ohraniti trezno glavo, mora imeti dostop do kakovostnih informacij.
Svet je, žal, nasičen z informacijskim šumom, dobre in premišljene analize, komentarji, recenzije in napovedi pa so v Mladini dostopni zgolj naročnikom. Ta prispevek smo za vas izjemoma odklenili.
Naredite tudi vi kaj zase, postanite naš naročnik in preizkusite Mladinin učinek.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Naslovna tema

Kje bo volivce iskal Vladimir Prebilič?

Upanje sredice

Teden

V šoli ali doma?

Ustavno sodišče potrdilo ustavnost zakonskih sprememb pri urejanju šolanja od doma

Kultura

»V Ljubljani se dogaja to, kar opažam povsod po Evropi«

Vincenzo Latronico, italijanski pisatelj, avtor svetovne uspešnice Popolnosti, o Berlinu nekoč in danes, gentrifikaciji, normativnem seksu, izgubljenem evropskem projektu in pomenu skupnosti