Virus v proračunu

Po prvih petih mesecih letos je v državni blagajni 1,27 milijarde evrov primanjkljaja, kar je na ravni celoletnih primanjkljajev v letih zadnje finančne krize. Zaradi omejitvenih ukrepov po razglasitvi epidemije 12. marca so upadli zlasti davčni prihodki. Veliko pove denimo podatek, da se je aprila in maja letos v proračun steklo devet milijonov evrov trošarin na alkohol in alkoholne pijače, v istem času lani pa 21 milijonov evrov.

V torek so bili v senci preiskave gospodarskega ministra Zdravka Počivalška in odstopa notranjega ministra Aleša Hojsa objavljeni novi podatki o stanju javnih financ. Prvi podatki finančnega ministrstva kažejo, da je primanjkljaj državne blagajne do konca maja dosegel 1,27 milijarde evrov, skupni primanjkljaj vseh štirih javnih blagajn (tj. proračuna države, kumulativne blagajne občin ter blagajn zavodov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, ZPIZ in ZZZS) pa 1,39 milijarde evrov. Poleg državne blagajne je primanjkljaj po prvih petih mesecih izkazal še ZZZS (129 milijonov evrov), medtem ko so imele občine kumulativno 15 milijonov evrov presežka in ZPIZ 1,9 milijona evrov presežka. Isti dan je Statistični urad objavil nove podatke o konsolidiranem bruto dolgu države: ta je že konec prvega četrtletja letos znašal 33,4 milijarde evrov ali 69,6 % BDP, kar je 1,7 milijarde evrov več kot v istem obdobju lani, na uradu pa 1,2 milijarde evrov povišanja pripisujejo omilitvam posledic epidemije.

Visok petmesečni primanjkljaj državne blagajne (1,27 milijarde evrov) je seveda predvsem posledica epidemije in ukrepov, ki so zaznamovali drugo polovico marca ter celotna april in maj. Za primerjavo: v prvih petih mesecih lani je državna blagajna izkazala 158 milijonov evrov presežka.

Podrobnejši pregled kaže, da je imel državni proračun v prvih petih mesecih 3,56 milijarde evrov prihodkov ali 670 milijonov evrov manj (15,8 %) kot v istem obdobju lani.

Situacija je izjemno resna in vlada bi se namesto kulturnega in ideološkega boja morala osredotočiti predvsem na protikrizno ukrepanje, pravi Jože P. Damijan.

Hkrati je imel 4,83 milijarde evrov odhodkov, kar je skoraj 792 milijonov evrov več (18,7 %) kot v istem času lani. Ob manj prihodkih torej več odhodkov.

Med prihodki so medletno upadli zlasti davčni prihodki, ki so najpomembnejši prihodek proračuna. Padli so za petino, z lanskih 3,62 na 2,89 milijarde evrov. Od tega je bilo davka na dodano vrednost (DDV), ki je kazalec zasebne in državne potrošnje, v prvih petih mesecih 1,27 milijarde evrov ali za 283 milijonov evrov manj kot v istem času lani. Maja se je denimo v državno blagajno steklo 148 milijonov evrov DDV, kar je najmanjši mesečni neto priliv po marcu 2013, ki je bil zaznamovan s finančnim reševanjem Cipra in s špekulacijami o usodi Slovenije. Omenjeni nizek iztržek DDV je delno tudi posledica interventnega zakona, na podlagi katerega so podjetja lahko zaprosila za odlog plačila ali obročno plačilo določenih davčnih obveznosti. Med njimi so tudi trošarine za energente, ki se jih je aprila in maja v proračun steklo za 115 milijonov evrov ali 44 milijonov evrov manj kot v istem času lani, zlasti ker smo se med epidemijo manj vozili.

Med odhodki proračuna so se po razglasitvi epidemije povišale zlasti subvencije zasebnim podjetjem in zasebnikom; marca, aprila in maja letos jih je bilo izplačanih za 258 milijonov evrov, v istem času lani pa 80 milijonov evrov. Večina je šla za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zaposlene na čakanju in za povračila nadomestil plač. V istem trimesečju so glede na lani za skoraj sto milijonov evrov zrasli tudi transferji posameznikom in gospodinjstvom, z lanskih 378 na letošnjih 472 milijonov evrov. V to so zajeta izplačila mesečnega temeljnega dohodka in enkratnega solidarnostnega dodatka študentom. Povišali so se tudi drugi odhodki.

Končnega učinka epidemije na javne finance omenjeni podatki še ne kažejo; na finančnem ministrstvu sami napovedujejo »še nekoliko večje učinke«, ki bodo vidni ob objavi podatkov v prihodnjih mesecih. Kljub temu je premier Janez Janša še sredi maja napovedoval »vrnitev na predkrizne ravni v enem letu« (seveda ob dodatnemu pogoju: »v primeru te vlade«), o čemer pa dvomijo celo člani t. i. Lahovnikove ekipe, ki svetuje vladi, denimo Mojmir Mrak. Če hoče biti majhna država s strani trgov obravnavana enako kot velika, mora imeti boljše finančne kazalnike in nižji davčni dolg; visok primanjkljaj, ki ga financira z zadolževanjem, pa mora zmanjšati čim prej. »Ni fer, a tako je,« pravi Mrak. O Janševi napovedi dvomijo tudi v vladnem Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar). V zadnji, 24. junija izdani napovedi za letos predvidevajo 7,6-odstotno krčenje gospodarstva (BDP naj bi padel z lanskih 48 milijard na 45,2 milijarde evrov), za prihodnje leto pa napovedujejo 4,5-odstotno rast, s komentarjem: »V večini dejavnosti raven pred izbruhom epidemije tudi prihodnje leto še ne bo dosežena.« Da je situacija zaradi krčenja gospodarstva zlasti v drugem četrtletju (sam ga ocenjuje na 20-odstotno, uradnih podatkov še ni) izjemno resna in da utegnejo podjetja, ne glede na ukrepe, množično odpuščati viške zaposlenih, pa je v svojem blogu pred dnevi opozoril ekonomist Jože P. Damijan: »Situacija je izjemno resna in vlada bi se namesto kulturnega in ideološkega boja morala osredotočiti predvsem na protikrizno ukrepanje.«