Pozor, snemamo!

Na vsakotedenskih petkovih protivladnih protestih ter drugih podobnih dogodkih številni policisti s seboj ves čas nosijo telesne kamere, obešene za vratom ali pritrjene na posebnih nosilcih. In snemajo udeležence protestov. Vse to pa odpira številna vprašanja, začenši s posegom v zasebnost in varovanjem osebnih podatkov.

Na policiji pojasnjujejo, da so telesne kamere začeli uporabljati leta 2015; odtlej so jih kupili 145, in sicer po ceni med 600 in 880 evri za posamezno kamero. Skupaj so za ta namen v petih letih porabili 109 tisoč evrov. Zadnji nakup (55 kamer) so opravili novembra lani.

A že pol leta pozneje so se na policiji odločili za nov nakup, prav v času, ki je sovpadal s porastom nezadovoljstva javnosti z novo vlado in posledično z rednimi protivladnimi shodi. Pred nekaj dnevi, 24. junija, so na pogajanjih s ponudnikom dosegli končno ceno: kupili bodo dodatnih 57 kamer po (dokaj visoki) ceni 823 evrov za eno. Skupaj bodo za dodatne kamere plačali 47 tisoč evrov, torej skoraj pol toliko, kot so zanje porabili v preteklih petih letih skupaj.

Kamere običajno ne snemajo ves čas, saj se po pojasnilih policije »o dokumentiranju izvajanja policijskih postopkov in spremljanja določenih javnih zbiranj z uporabo sredstev za fotografiranje ter video in avdio snemanje odloči policist, ki bo izvajal postopek, ali policijski vodja«. Kamera se na začetku službe vklopi in ne snema, je pa pripravljena za snemanje, še pojasnjujejo na policiji in dodajajo, da kadar policist oceni potrebo po snemanju, vklopi snemanje policijskega postopka. Vendar na neki način kamera snema ves čas, saj ima funkcijo 30-sekundnega predsnemanja, kar pomeni, da je del posnetka tudi pol minute »preteklosti« pred trenutkom vklopa. Na policiji potrjujejo, da so policisti na preteklih protivladnih protestih uporabljali kamere in snemali javno zbiranje.

In kaj se zgodi z vsemi temi posnetki? Na policiji pojasnjujejo, da posnetke policijskih postopkov in določenih javnih zbiranj hranijo skladno z zakonom o nalogah in pooblastilih policije ter predpisi o upravnem poslovanju in akti, ki urejajo varovanje podatkov v policiji: »Posnetke pristojne osebe v policijskih enotah shranijo na strežnik ali lokalni disk za točno določen čas, naveden v zakonu o nalogah in pooblastilih policije, podatke o posnetku pa vnesejo v evidenco posnetkov policijskih postopkov in določenih javnih zbiranj.«

Po pretečenem zakonskem roku 45 dni se posnetki zbrišejo, še zagotavljajo na policiji. Razen seveda v primeru, ko je posnet domneven prekršek ali kaznivo dejanje. Takrat posnetek »policijska enota ustrezno zavaruje in shrani kot dokaz. Rok hrambe je odvisen od zakonsko določenih rokov hrambe v konkretni obravnavani zadevi.«

Policija sicer na petkovih protestih redno uporablja tudi snemalni kombi; za posnetke, ki jih pridobi na ta način, naj bi veljali isti pogoji hrambe oziroma uničenja.