Restavratorska polomija

Stare stvari načne zob časa in tako je tudi z umetninami. Na koga naj se obrnemo, ko želimo obnoviti obledelo baročno sliko iz svoje bogate zasebne zbirke baročnih umetnin? Vsekakor ne na ljubiteljskega restavratorja starinskega pohištva, kot je to storil – verjetno zaradi sramu anonimni – zbiratelj iz Valencie.

Te dni je po spletu zakrožila fotografija – milo rečeno – spodletele obnove kopije portreta device Marije španskega baročnega slikarja Bartoloméja Estebana Murilla. Ljubiteljski restavrator pohištva, čigar naloga je bila zgolj očistiti sliko, je umetnino izmaličil do neprepoznavnosti.

Kot bi izvirno različico Marijinega obraza izbrisal z radirko in na njegovo mesto narisal karikaturo. Pravzaprav se je zgodilo ravno to: med čiščenjem je s portreta odpadel dobršen košček obraza, avtor polomije pa je napako želel prikriti z dvema »slikarskima« poskusoma in pri tem tonil čedalje globlje. Za svoje delo je zbiratelju zaračunal 1200 evrov.

To še zdaleč ni prvi primer spodletelega poskusa obnove starih umetnin, ki je v zadnjih letih razburil špansko javnost. Najslavnejša takšna poškodba je bila povzročena pred osmimi leti v španskem mestecu Borja, kjer je enainosemdesetletna upokojenka Cecilia Giménez dobronamerno želela obnoviti sto let staro fresko Jezusa Kristusa, ki je krasila steno krajevne cerkve. Fresko, ki se je luščila zaradi vlage, je gospa poškodovala: Jezusov portret je po njenem posegu znan kot opičji Kristus, saj je podoben otroški risbi gorile. Polomija je zbudila toliko pozornosti, da je sprva postala mem, ki se je kot virus razširil po spletu, nato pa tudi glavna turistična zanimivost v Borji. Mestece je s tem spet zaživelo: horde popotnikov tja potujejo, da na lastne oči vidijo slavno polomijo, in kupujejo najrazličnejše promocijsko blago, okrašeno s tem motivom.

Združenje španskih konservatorjev in restavratorjev, znano pod kratico ACRE, v ogorčeni izjavi za javnost pravi, da »obžaluje hudo ponovno izgubo kulturne dediščine in prosi, da to, kar se je zgodilo, ne postane vir zabave za medije in družabna omrežja, kot se je dogajalo v preteklosti«. Prepozno: spodrsljaj kar kliče po posmehu in slikovna dokumentacija iznakaženega portreta se je po spletu razširila hitreje kot požar. ACRE v izjavi še pravi, da »naša dediščina izginja s takšnimi katastrofalnimi dejanji«, in vlado poziva k zaostritvi zakonov, ki obravnavajo restavratorsko delo. »Si predstavljate, da bi komurkoli dovolili, da na drugih ljudeh izvaja kirurške posege? Da bi kdo brez farmacevtske licence prodajal zdravila? Da bi komu, ki ni arhitekt, dovolili postavljati stavbe?« se v izjavi za časnik Guardian sprašuje Fernando Carrera, nekdanji predsednik združenja ACRE.