Film / The Old Guard

za +

Angel zgodovine.

Kako se je vse obrnilo na glavo: v multipleksih – v filmskih arenah – vrtijo male, intimne arty filme, pretočne platforme, kot so Neftlix, Amazon in Disney+, pa ponujajo drage, eksplozivne, pompozne, karnevalske akcijske filme, ki so ukrojeni za multiplekse. Tak je recimo film The Old Guard, v katerem specialce (Matthias Schoenaerts, Luca Marinelli & Marwan Kenzari), ki jih vodi ženska, Andromache the Scythian (Charlize Theron), alias Andy, pošljejo v Južni Sudan, kjer naj bi rešili ugrabljena dekleta, a se izkaže, da so padli v past – vse štiri, z Andy vred, brutalno prerešetajo. Nič hudega – čez nekaj trenutkov se že regenerirajo in ponovno vstanejo. Superjunaki! Rekli boste: oh, kakšen kliše! To smo že tolikokrat videli!

Tu pa vas čaka presenečenje: filma The Old Guard še niste videli. Deluje čudno sveže, celo osvežilno, že kar opolnomočeno. S klišeji zna čudovito sobivati. Običajno jih niti ne opazi. Če pa že, jih zlahka preseže ali pa v njih vidi potencial, ki ga drugi ne bi. In Andy – cinična in divja, atomska in furijozna, melanholična in hard-boiled, metafizična in obešenjaška, metafilmska in sočna, utrujena od ubijanja in reševanja sveta – je daleč od klišeja. Se vam je zdela Furiosa v Pobesnelem Maxu kliše? Se vam je zdela kliše Lorraine Broughton v Atomski blondinki?

Vidite. Trik je v tem, da je Andy zelo, zelo stara – tu je že stoletja in tisočletja. V Britaniji je heretične ženske reševala pred grmadami in vešali. In tako dalje. V Južnem Sudanu ne umre prvič. Umrla je že stokrat, morda tisočkrat. Ste videli briljantno Netflixovo serijo Russian Doll, v kateri Nadia Vulvokov (Natasha Lyonne) nenehno umira, a se po vsaki smrti vrne na svojo rojstnodnevno zabavo? Film The Old Guard, posnet po stripih Grega Rucke in Leandra Fernandeza, je njena superjunaška verzija. Andy je nesmrtnica – tako kot njeni specialci, ki so se borili že v križarskih in napoleonskih vojnah, zato so tako vešči meča. Tu in tam najdejo še kakega nesmrtnika, ki postane del te ekskluzivno inkluzivne razširjene družine. Za sabo puščajo trupla, Andy, angel zgodovine, pa si vsakič, ko jih gleda, reče: je to zdaj to? Je zdaj končno konec? Je zdaj dovolj? Nikoli ni dovolj. Nove norosti, nove krutosti, nove vojne. Reševanje sveta je vse bolj mučno, vse bolj depresivno. Svet si rešitve niti ne zasluži. Rane se nalagajo – kot osamljenost. In Andy ve, da se njena rana nekoč ne bo več zacelila. Imela bo dovolj. Raje bo ostala mrtva. Kdo je dober in kdo zloben, je odvisno od stoletja, nesmrtnost je talent (in nova nafta, če vprašate farmacevtsko industrijo), večnost je utrudljiva, življenje pa se začne na neki točki vleči – kot slab film. (Netflix)