Intervju / »Nevladne organizacije so tiste, ki se lahko postavijo proti močnim ekonomskim interesom«
Pogovor o uspešni pobudi za ustavno presojo zakonodaje, ki razgrajuje varovanje okolja, zaščiti okolja s pravnimi sredstvi in obetih za tožbe v zvezi s podnebnimi spremembami

Ustavno sodišče je na začetku meseca sprejelo pobudo treh nevladnih organizacij za presojo ustavnosti sprememb zakonodaje, ki zaostrujejo pogoje za sodelovanje nevladnih organizacij v postopkih pridobivanja gradbenih dovoljenj za objekte s pomembnimi vplivi na okolje. Hkrati je sodišče do končne odločitve zadržalo izvajanje spornih členov. Gre za določila, ki so bila na predlog okoljskega ministrstva sprejeta po hitrem postopku z drugim svežnjem protikoronske zakonodaje, njihov namen pa naj bi bil pospešiti izvajanje državnih infrastrukturnih projektov.
Besedilo pobude za ustavno presojo so pripravili v Pravno-informacijskem centru nevladnih organizacij – PIC, katerega poslanstvo je med drugim krepiti vpliv nevladnih organizacij pri varstvu okolja in urejanju prostora. Praviloma se ne spušča v tožbe v zvezi s konkretnimi posegi v okolje – nevladne organizacije, ki se odločajo za takšne tožbe, imajo za to svoje odvetnike – vključi pa se vedno, ko je ogrožen pravni sistem varovanja okolja. In v tem primeru se je, kot pravi glavna avtorica besedila pobude Senka Šifkovič Vrbica, zgodilo točno to.
Kaj ste si mislili, ko ste prvič prebrali sporne zakonske člene?
Nisem mogla verjeti, da se je lahko v izrednem protikoronskem zakonu sredi epidemije znašel tak daljnosežni poseg v gradbeno in okoljsko zakonodajo. Tak način se mi zdi pravniško nedostojen. Ta določila z epidemijo niso povezana. Tukaj so prisotni povsem drugi interesi. Tudi če epidemije ne bi bilo, bi verjetno skušali uvesti enake spremembe. Krizne razmere so bile zgolj prikladna okoliščina, da se je to lahko izpeljalo po hitrem postopku in brez kakršnekoli javne razprave.