Koncertov pa ne!

Odgovori iz ankete kažejo, da si obiskovalci čim prej želijo koncertov, saj te v drugih državah že izvajajo, čeprav je tam na novo okuženih več kot pri nas

Pia Nikolič
MLADINA, št. 31, 31. 7. 2020

Sobotni koncert Luke Šulića na festivalu, ki poteka pri Belopeških ali Mangartskih jezerih, le nekaj minut od slovensko-italijanske meje

Sobotni koncert Luke Šulića na festivalu, ki poteka pri Belopeških ali Mangartskih jezerih, le nekaj minut od slovensko-italijanske meje
© No Border Festival

Ukrepi, ki naj bi bili namenjeni preprečevanju širjenja epidemije koronavirusne bolezni, so pošteno osiromašili kulturno ponudbo, posebej glasbeno. Kakšne omejitve morajo spoštovati organizatorji koncertov, je lepo razvidno iz razburjenega zapisa, ki ga je na družabnih omrežjih objavila ena od organizatork koncertov, ki želi ostati neimenovana: »Ko ti NIJZ zavrne vlogo za izvedbo koncertov na prostem, ki se jih ne bo udeležilo več kot 100 ljudi, ob upoštevanju vseh ukrepov in priporočil ob prijavi, z argumentom, da so na vseh prireditvah nujna sedišča (stojišča, četudi so ustrezno označena, oštevilčena in na predpisani razdalji, nikakor niso ok) in da morajo tudi VSI OBISKOVALCI (ne le osebje) koncertov NA PROSTEM ves čas nositi MASKE.« Na Hrvaškem, kjer je okužb več kot v Sloveniji, že štirinajst dni velja določilo, ki omogoča izvajanje kulturnega programa, manifestacij ali performansov pred največ 500 obiskovalci v zaprtem prostoru in do 1000 obiskovalci na odprtem. Če želi kdo pripraviti bolj množično prireditev, pa mora dobiti dovoljenje lokalne civilne zaščite.

Tudi v Italiji, kjer je okužb prav tako več kot pri nas, že potekajo glasbeni festivali. Le streljaj od slovensko-italijanske meje je mogoče do 2. avgusta obiskati No Borders Music Festival. Na koncertih morajo obiskovalci sicer sedeti, vendar lahko v glasbi uživajo brez mask in brez upoštevanja varnostne razdalje.

Na nesmiselnost ukrepov, povezanih s koncerti, v Sloveniji kaže že pogled na lokale ob večerih, kjer se ljudje objemajo, poljubljajo in ponekod tudi plešejo, koncerti pa so skoraj povsem onemogočeni. Da si ljudje želijo normalnega poteka kulturnih prireditev, kažejo tudi izsledki neodvisne raziskave, ki je nastala na pobudo Roka Avbarja iz Kina Šiška in Barbare Poček iz Gledališča Glej in je bila opravljena s spletnim anketiranjem. Takoj in brez zadržkov bi se na kulturna prizorišča vrnila večina od 2207 vprašanih. Če bi bila prizorišča odprta tudi med epidemijo, bi se izvedbe prireditev udeležilo kar 97,17 odstotka vprašanih, saj jih je kar 76,13 odstotka pogrešalo ali zelo pogrešalo obiskovanje kulturnih prireditev. Samo okrogle mize in pogovori so se uvrstili med prireditve, ki bi si jih anketiranci raje ogledali prek spleta. Poleg tega so pripravljeni za prireditve v živo plačati več kot za spletne prenose teh prireditev, med katerimi so najbolj cenjeni prenosi koncertov. Med najmanj pomembne dejavnike za vračanje na kulturna prizorišča so anketiranci uvrstili to, da osebje nosi zaščitne maske in da bi se cene zaradi zagotavljanja varnosti lahko zvišale.

Domači navdušenci nad kulturo so torej pripravljeni, vlada očitno še ne, luknja v denarnici glasbenikov pa se z vsakim dnem povečuje.

Draga bralka, dragi bralec. Kdor želi danes ohraniti trezno glavo, mora imeti dostop do kakovostnih informacij.
Svet je, žal, nasičen z informacijskim šumom, dobre in premišljene analize, komentarji, recenzije in napovedi pa so v Mladini dostopni zgolj naročnikom. Ta prispevek smo za vas izjemoma odklenili.
Naredite tudi vi kaj zase, postanite naš naročnik in preizkusite Mladinin učinek.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Naslovna tema

Kje bo volivce iskal Vladimir Prebilič?

Upanje sredice

Teden

V šoli ali doma?

Ustavno sodišče potrdilo ustavnost zakonskih sprememb pri urejanju šolanja od doma

Kultura

»V Ljubljani se dogaja to, kar opažam povsod po Evropi«

Vincenzo Latronico, italijanski pisatelj, avtor svetovne uspešnice Popolnosti, o Berlinu nekoč in danes, gentrifikaciji, normativnem seksu, izgubljenem evropskem projektu in pomenu skupnosti