Agrument / Abecedarij svobode govora: javnost

Za Hobbesa je javnost telo, glava pa kralj. Locke izpostavi pomembnost javnega mnenja. Rousseau doda, da je pritisk slednjega tako močan, da se mu mora ukloniti vsak družbeni podsistem. Mill se že ustraši tiranije večine.

Skozi zgodovino je javnost kot legitimen vir avtoritete nadomestila kralja. To sta zaznamovala dva momenta, povezana s svobodo govora: pravica do oblikovanja in izražanja (političnih) stališč ter uveljavljanje politične volje na volitvah.

V 20. stoletju emancipatorna gibanja problematizirajo sestavo javnosti. Začne se nivelizacija razlik, ki pa bolj kot k enakopravnosti manjšin prispeva k brezpravnosti vseh: javnost izgubi politični naboj in se preda čarom potrošne kulture. Pred skoraj sto leti se v kolaboraciji med politiko in ekonomijo razvijejo raziskave javnega mnenja, ter, opozori Habermas, upravljanje z njim. 

Javnost ni naravni fenomen, ampak ideja. Kot taka je predmet interpretacije in manipulacije, njena svoboda govora pa je le svoboda praznega govoričenja.

Agrument ustvarja Danes je nov dan.