Intervju / »Vemo, kakšna družba si želimo biti?«

Mag. Ajda Pistotnik, politologinja, se ukvarja z družbenim vidikom financ in ekonomijo dolga. Že odkar je bivala v Københavnu, jo zanimajo vprašanja, ki onemogočajo ali pa pospešujejo družbeno blaginjo – ideje, prakse in strategije platforme Odrasti. Odrast je sicer gibanje, ki opominja, da je neskončna rast na končnem planetu nemogoča in da je treba morebitni odgovor iskati onkraj kapitalizma. Beseda »décroissance« (od-rast) se je v francoščini prvič pojavila že leta 1973 pri Andréju Gorzu, enem od začetnikov politične ekologije. Tako se je tudi začel razvoj tega diskurza. Koncept se je iz Francije razširil v Španijo, Italijo, Švico, pred izbruhom korone pa je postajal vse bolj javno prepoznaven. Koronavirus je seveda svet obrnil na glavo.

Kot neodvisna strokovnjakinja za proračun ste sodelovali pri raziskavi o načinu oblikovanja proračunskih dokumentov, ki se je hkrati izvajala v 117 državah. Ena od ugotovitev je bila, da Slovenija na področju sodelovanja javnosti pri oblikovanju in nadzoru proračuna izjemno zaostaja.

Proračunske odločitve vlad vplivajo na raven neenakosti v družbi, zato je nujno, da odločevalci v proračunske faze vključijo tudi javnost. Zaradi izrednih ukrepov je vse od začetka epidemije naša vlada velikokrat odločala mimo parlamenta oziroma ni omogočila javne razprave o ključnih stvareh, ki se tičejo vseh prebivalcev in imajo posledice za javni proračun. V raziskavi Odkriti proračun sem ocenjevala ravno to: javno dostopnost podatkov državnih oblasti o proračunu, uradne možnosti za sodelovanje javnosti v postopkih sprejemanja proračuna in vlogo ustanov, ki nadzorujejo proračunski proces, kot sta parlament in računsko sodišče. Lahko se zgodi, da bo ocena vključevanja javnosti v prihodnje še nižja, na primer zaradi omejenega izražanja mnenj predstavnikov javnosti med parlamentarno obravnavo proračuna.