7. 8. 2020 | Mladina 32 | Politika
»Masivna prevara in zloraba«
Trump trdi, da bodo demokrati ukradli volitve, ki jih bo skušal ukrasti sam
Donald Trump
© Flickr
Ko so Donalda Trumpa pred kratkim na TV-kanalu Fox News vprašali, ali bo sprejel in priznal izid predsedniških volitev, ki bodo 3. novembra, je odvrnil: »Ne bom rekel da. In ne bom rekel ne.« Kaj to pomeni, je na dlani: DA, izid predsedniških volitev bo sprejel in priznal, če bo zmagal, če bo torej ponovno izvoljen. In NE, izida predsedniških volitev ne bo sprejel in priznal, če bo izgubil, če torej ne bo ponovno izvoljen.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
7. 8. 2020 | Mladina 32 | Politika
Donald Trump
© Flickr
Ko so Donalda Trumpa pred kratkim na TV-kanalu Fox News vprašali, ali bo sprejel in priznal izid predsedniških volitev, ki bodo 3. novembra, je odvrnil: »Ne bom rekel da. In ne bom rekel ne.« Kaj to pomeni, je na dlani: DA, izid predsedniških volitev bo sprejel in priznal, če bo zmagal, če bo torej ponovno izvoljen. In NE, izida predsedniških volitev ne bo sprejel in priznal, če bo izgubil, če torej ne bo ponovno izvoljen.
Vemo pa tudi, zakaj izida predsedniških volitev ne bo sprejel in priznal, če bo izgubil: če bo izgubil, bo izgubil le zato, ker bodo demokrati volitve zrežirali in ukradli. Ne Rusi, temveč demokrati. In kako jih bodo ukradli? Trump vidi masivno zaroto: volilni glasovi, ki bodo prišli po pošti (in ki jih bodo skrivaj poslale neznane tuje države), bodo lažni, goljufivi, prišlo pa jih bo na milijone! »To bo škandal!« Trump celo trdi, da so razposlali »na stotine milijonov glasovnic«. Šur. In vztraja: »To bo največja volilna katastrofa v zgodovini.«
Res je, po pošti bo glasovalo na milijone volivcev – po pošti bo prišlo na milijone glasov. Kar pa je logično: mnogi se zaradi covid-19 bojijo na volišča, zato bodo raje glasovali po pošti. Ker pa so pobudo za množično glasovanje po pošti dali demokrati, Trump trdi, da pripravljajo veliko volilno goljufijo. Že maja je tvitnil: »Glasovanje po pošti bo vodilo v masivno prevaro in zlorabo. Pomenilo bo tudi konec naše velike republikanske stranke. Ne smemo pustiti, da bi našo deželo doletela ta tragedija.«
A to je trdil že leta 2016: Volitve bodo nepoštene! Rigged! Volitve je dobil, ker je dobil več elektorskih glasov kot Hillary Clinton, ta pa je dobila tri milijone več posamičnih glasov. Sam je trdil, da je te glasove dobila le zato, ker je zanjo skrivaj glasovalo na milijone nezakonitih priseljencev.
To je bila kakopak laž, fake news, teorija zarote, toda Trump jo je ponavljal, kot da bi skušal svoje volivce – svoje fene – vnaprej pripraviti na nepriznanje in zavrnitev volilnega poraza: volitev ne morem izgubiti! Izgubim jih lahko le, če jih ukradejo! Če volitve izgubim, jih ne bom priznal, ker bodo ukradene – ker bodo po pošti glasovali lažni volivci!
Trumpu se ne zdi logično, da bi ljudje v času pandemije glasovali po pošti. Iz dveh razlogov: prvič, ker pandemije sploh ne opazi (kakšna pandemija?), in drugič, ker desnici volilni uspeh zagotavlja nižja volilna udeležba. In Trump je desnica, ki ima zdajle dovolj razlogov, da si želi čim nižjo volilno udeležbo: prvič, v javnomnenjskih anketah vse bolj zaostaja za demokratskim kandidatom Joejem Bidnom (ki tako rekoč v vseh anketah premočno vodi, tudi v »ključnih« državah, v katerih je pred štirimi leti slavil Trump, ki vse bolj izgublja belce), drugič, pandemija, ki je Trump ne opazi, je vse pogubnejša – za covid-19 je umrlo že več kot 160 tisoč Američanov, tretjič, ameriški BDP se je v drugem letošnjem četrtletju skrčil skoraj za 10 odstotkov (preračunano na letno raven se je skrčil za 33 odstotkov, največ po II. svetovni vojni!), brezposelnost pa je še vedno več kot 10-odstotna, saj je delo izgubilo več kot 40 milijonov ljudi, četrtič, po policijski likvidaciji Georgea Floyda so Ameriko preplavili burni množični protesti, ki se jih je Trump lotil tako katastrofalno kot pandemije, in petič, stari triki očitno ne vžgejo več – oklahomska arena, v kateri je Trump priredil predvolilni shod, je bila napol prazna. Tudi rasistični izpadi ne vžgejo več.
Vse skupaj je v resnici tako hudo, da si Trump ne želi le, da bi bila volilna udeležba čim nižja (in da bi glasovanje po pošti preprosto odpovedali), ampak si želi, da volitev sploh ne bi bilo. In res, nedavno je famozno tvitnil, da bi »univerzalno glasovanje po pošti« pomenilo »najbolj ZMOTNE & GOLJUFIVE volitve v zgodovini«, da bi to pomenilo »veliko sramoto za Ameriko« in da bi bilo treba »volitve preložiti, dokler ljudje ne bodo lahko varno in pošteno volili«.
Stari triki očitno ne vžgejo več – oklahomska arena, v kateri je Trump priredil predvolilni shod, je bila napol prazna. Tudi rasistični izpadi ne vžgejo več.
Ergo: Trump bi volitve preložil. Po možnosti bi jih celo odpovedal. Kar ne preseneča: za predsednika, ki deli in straši nacijo, ki grozi medijem, pravosodju in »liberalnim elitam«, ki psuje svoje kritike, ki napoveduje uvedbo reda in zakona, obračun z »globoko državo« in »izsušitev močvirja«, ki policijo in vojsko poziva k obračunu z »radikalno levico, marksisti, anarhisti, plenilci in ljudmi, ki pogosto nimajo pojma, kaj počnejo«, ki serijsko laže, ki minira demokracijo in njene institucije, ki išče »notranje sovražnike«, ki obljublja, da bo preteklost naredil spet veliko, ki podžiga rasizem, nativizem in nacionalizem, ki se sklicuje na etnično identiteto, ki vlada s teorijami zarote in ki svojo deželo razglaša za žrtev globalne zarote, je naslednji – povsem logični – korak vedno prav odpoved volitev. Saj veste – permanentno, dosmrtno vladanje, kakršno si izborijo diktatorji in avtokrati, ki jih Trump tako občuduje. Vladimir Putin, Trumpov idol, si je mandat podaljšal do leta 2036. In ne pozabite, kaj je Trump vzkliknil, ko so Xi Jinpinga razglasili za dosmrtnega predsednika Kitajske: »Menim, da je to čudovito.« In kaj je dodal: »Morda bi morali kdaj to poskusiti tudi mi.« Xiju naj bi bil, pravi nekdanji svetovalec za nacionalno varnost John Bolton v knjigi The Room Where It Happened, mimogrede navrgel, da tudi Američani terjajo razveljavitev ustavnega določila, ki predsedniku dopušča le dva mandata.
Nerodno je zgolj to, da Trump, ki si hoče v slogu sodobnih avtokratov na vsak način podaljšati mandat, ne more preložiti volitev – preloži jih lahko le kongres, v predstavniškem domu pa imajo večino demokrati, zato to ne pride v poštev, še toliko bolj, ker Američani predsedniških volitev niso še nikoli preložili, niti med II. svetovno vojno. In niti med državljansko vojno.
Glasovnice so okužene!
Toda lahko se zgodi nekaj drugega, prav tako hudega in strašnega – da bi Trump 3. novembra razglasil zmago, še preden bi bili sploh prešteti glasovi, ki bi prišli po pošti. Kot rečeno: zaradi strahu pred okužbo s covid-19 se pričakuje na milijone glasov po pošti.
In tu je težava: nemogoče jih bo dovolj hitro prešteti. Še več: nemogoče jih bo prešteti 3. novembra. Še huje: šteli jih bodo še dneve in dneve. »Volilna noč se bo prevesila v volilni teden,« pravi Matt Vasilogambros (Stateline). Ne brez razloga: tisti, ki bodo preštevali glasove, prispele po pošti, bodo morali odpreti dve kuverti (pismo in glasovnico), preveriti veljavnost glasovnice in jo skenirati. V nekaterih državah lahko kuverte odprejo šele 3. novembra – na dan volitev. Toda na dan volitev bodo najprej šteli glasove, oddane na voliščih – glasove, prispele po pošti, bodo začeli šteti šele naslednji dan.
Ja, pričakujte hude zastoje!
Ponovno izvolitev bi Trump razumel kot znamenje, da lahko Ameriko dokončno odpelje v fašizem.
Trump pa bo medtem slavil in oznanjal zmago. In njegovi volivci – njegovi feni – bodo slavili in oznanjali z njim, sveto prepričani, da je res zmagal, da je ponovno izvoljen. Navsezadnje, pravi Jonathan Lai (Philadelphia Inquirer), republikanski volivci bodo svoje glasove pretežno oddali fizično, na voliščih (da jim ne bi glasovnice, ki bi jo poslali po pošti, ne po naključju ukradli!), demokratski volivci pa bodo svoje glasove pretežno poslali po pošti (da bi se izognili covid-19, ki ga Trump zanika, dolgim vrstam in zastraševanju republikanskih, trumpovskih jurišnikov), kar pomeni, da bodo najprej prešteli glasove, oddane na voliščih, in šele potem glasove, poslane po pošti. Trump bo vodil, a ne bo zmagoval – le njegove glasove bodo najprej šteli. Na dan volitev številni demokratski glasovi – glasovi za Joeja Bidna – ne bodo prešteti. Toda polarizacija je tako huda, da bo Trump na dan volitev v očeh svojih volivcev izgledal kot zmagovalec.
In ko bodo čez teden ali dva prešteli vse glasove, ki bodo prišli po pošti, in sporočili, da je zmagal Joe Biden, bo Trump kriknil: Ukrasti hočejo volitve! Ukrasti mi hočejo mandat! Vidite, kaj sem vam rekel – da bodo izvedli veliko volilno goljufijo! Da bodo volitve ukradli z milijoni lažnih glasovnic, ki bodo prišle po pošti! In natanko to se je zgodilo! Teorija zarote, ki jo je gnal in napihoval mesece, bo meso postala. Prerokba se bo izpolnila. Trumpova politika laži – in alternativnih dejstev – bo s tem doživela vrhunec.
Trump bo – tako kot leta 2016 in dve leti kasneje, med kongresnimi volitvami – kričal: Goljufija! Pošteno štetje ni več mogoče! Glasovnice so masivno okužene! In ja, tudi njegovi volivci bodo kričali: Goljufija!! In Trump bo storil to, kar je rekel, da bo storil – volilnega poraza ne bo priznal. Legitimnost volitev bo sprhnela. Trump, ki ga bo nemogoče utišati, bo rekel, da se je zgodil puč. To itak ves čas ponavlja: vsako preiskavo, ki jo sprožijo proti njemu, razglasi za puč. Najmanj, kar lahko rečemo, je, da njegovi volivci pričakujejo puč. Največ, kar lahko rečemo, pa je, da bodo v Bidnovi zmagi videli puč, ki so ga čakali in ki ga je napovedoval njihov vizionar, Donald Trump.
Miren prenos oblasti? Malo verjetno. Lawrence Douglas, avtor knjige Will He Go?, pravi, da ima ameriški volilni sistem »černobilski defekt« – v ustavi in zvezni zakonodaji ni ničesar, kar bi jamčilo miren prenos oblasti. Trump bo kljub porazu vztrajal, da je bil ponovno izvoljen in da je še vedno predsednik. In svojo diehard bazo bo pozival, naj ne naseda »globoki državi«. In razglašal se bo za žrtev »puča«. In sprožil ne bo le ustavne krize, temveč ustavni kaos.
Se vse to lahko zares zgodi? Je to mogoče? Je to realističen scenarij? Absolutno: volilne komisije kadrovsko in logistično niso tako dobro opremljene, da bi lahko glasove, ki bodo prišli po pošti, dovolj hitro preštele. O tem ni dvoma. Generalko so že imeli.
Vzemite le Pensilvanijo, eno izmed »ključnih« držav: ko so imeli na začetku junija primarne volitve demokratske stranke, je veliko volivcev zaradi pandemije glasovalo po pošti, glasov pa potem še dolgo niso prešteli.
Prav tako ni nobenega dvoma, da bo zdaj teh glasov po pošti prišlo na milijone. In seveda – niti najmanjšega dvoma ni, da bo Trump tisti kaotični vakuum med štetjem glasov, ki bodo prišli po pošti, izkoristil za razglasitev in opevanje svoje zmage ter za konsolidacijo, mobilizacijo in militarizacijo svoje volilne baze.
Amerika utegne 3. novembra izgledati kot banana republika: republikanci in demokrati bodo drug drugemu očitali volilno prevaro, goljufijo, zlorabo – puč.
Ne pustite, da nam ukradejo volitve!
Veliko zatiranje volilne pravice
V resnici bi bilo lahko še huje. Za začetek, volilne mašine so zelo labilne, nagnjene k zmotam in okvaram (v Iowi je odpovedal app, ki naj bi poenostavil štetje glasov, v Georgii so nove volilne mašine povsem odpovedale). Povzročale bodo zamude, daljšale bodo vrste. Zoprno. Dalje, v predsedniške volitve bi lahko spet posegli tuji agenti, tuje vlade, tudi hekerji, recimo ruski. Shekali bi lahko računalniške sisteme volilnih komisij, baze o volilni registraciji in podobno. Dalje, Amerika je tako divje in tako militantno polarizirana, da je dezinformacijska vojna neizogibna – informacije o tem, kje so volišča, kdaj so odprta, kdo lahko na njih voli in kje se lahko volivci registrirajo, bodo pogosto le dezinformacije. Dodajte še pandemijo.
In ne pozabite, da bodo na voliščih zelo, zelo, zelo dolge vrste, nečloveško dolge, daljše kot kadarkoli. Zakaj? Ker bodo število volišč zmanjšali. Zmanjšali so ga že v času primarnih volitev (tako da so volivci ponekod – recimo v Los Angelesu, Houstonu, Dallasu in Sacramentu, predvsem na črnskih voliščih – stali in čakali tudi po štiri ure). Zakaj? Ker zaradi pandemije niso mogli zagotoviti dovolj volilnih uradnikov – težko je dobiti ljudi, ki so voljni ves dan sedeti na volišču in tvegati okužbo, še toliko bolj, ker so volilni uradniki navadno starejši (povprečna starost znaša 60 let).
A to še ni bilo vse: ker so v času pandemije posebej ranljivi starejši, v centrih za starejše ni bilo volišč (prej so vedno bila!), številni lastniki stavb, ki jih v času volitev navadno prelevijo v volišča, so gostoljubnost odpovedali, ker med pandemijo nočejo gostiti »kužnih« masovk, številne manjše lokacije, ki jih v času volitev prelevijo v volišča, pa so odpisali, ker so premajhne in pretesne, tako da ne zagotavljajo predpisane varnostne razdalje.
V Milwaukeeju (Wisconsin) so imeli leta 2016 med primarnimi volitvami 182 volišč – letos aprila so jih imeli le 5. Pet! P-e-t! Ker je bila na teh petih voliščih izjemna gneča, tako da so ljudje dobesedno dihali drug v drugega, je prišlo do množičnih okužb, kar je bila popolna antireklama za volitve. Volišča so kužna! Preložimo volitve!
Kaj se bo zgodilo na dan predsedniških volitev, je na dlani: dolge, smešno dolge vrste bodo odbijale volivce – ure in ure bodo vztrajali najbolj fanatični volivci, a kot vemo, so republikanski, Trumpovi volivci fanatičnejši od demokratskih. Dolge vrste bodo odgnale več Bidnovih kot Trumpovih volivcev, zato se utegne zgoditi, da bodo v zveznih državah in volilnih okrajih, ki jih nadzorujejo republikanci, število volišč namerno zmanjšali in te vrste še dodatno, umetno podaljšali.
In demokrati se bojijo, pravi Gabriel Debenedetti (New York Magazine), da je Trumpova strategija natanko takšna: najprej zmanjšati število volišč in tja potem poslati jurišnike, »operativce«, ki bi zganjali cirkus, zastraševali pripadnike etničnih manjšin, nebelske volivce ter jih odganjali in jim preprečevali uveljavljanje volilne pravice – nebelski volivci pač večinoma volijo demokrate, zato so tako lahka tarča. Če bo treba, jih bodo razgnali s solzivcem in gumijastimi naboji – tako kot je Trump razgnal protestnike pred Belo hišo, da bi lahko odkorakal čez cesto in pred »predsedniško« cerkvijo poziral z Biblijo.
Nič, Trumpovi jurišniki, ki bodo nebelskim volivcem v vrstah, v katerih bodo prisiljeni čakati, brezmejno težili ter jih izzivali in šikanirali (imate sploh volilno pravico? imate urejene vse papirje? ste registrirani? ste plačali vse parkirne globe?), bodo skušali preprečiti »masivno prevaro in zlorabo«. Ne bodo pustili, da bi Ameriko »doletela ta tragedija«. Trumpovi »operativci« bodo na voliščih poskrbeli za »varnost«.
Vsem, še celo Trumpu, je namreč jasno tole: če nebelci množično volijo, zmagajo demokrati. Če pa nebelce »odvrneš« od volitev, zmagajo republikanci. Zatiranje volilne pravice je dobro znan republikanski šport – zdaj, med pandemijo, bo lahko res zasijal! Kot da je na steroidih.
Lahko se celo zgodi, da 270 elektorskih glasov ne bo osvojil ne Trump ne Biden. Potem bo novega predsednika in podpredsednika – tako veleva ustava – izbral kongres.
Trumpov predvolilni štab je 20 milijonov dolarjev namenil samo za bitke na sodiščih ( ja, s pravnimi bitkami bodo skušali razveljaviti, destabilizirati in zatreti čim več demokratskih glasov), obenem pa je rekrutiral tudi 50 tisoč »prostovoljcev«, ki bodo patruljirali po voliščih (in vnašali zmedo, kaos, negotovost, strah), pravi Politico.
A kaj če ga ponovno izvolijo?
Nikar ne mislite, da je glasovanje po pošti varno – da je potemtakem zunaj dosega republikanskega stroja za zatiranje volilne pravice. Ne, au contraire: republikanski jurišni stroj bo zatiranje volilne pravice razširil tudi v glasovanje po pošti. Ali natančneje: v državah, ki jih nadzorujejo republikanci, lahko volilne komisije poskrbijo, da potencialni demokratski volivci – nebelci, mladi, študentje ipd. – glasovnice dobijo prepozno, tako da jih ne morejo pravočasno poslati (na tisoče volivcev iz Georgie, Pensilvanije, Wisconsina in DC-ja, ki so hoteli na primarnih volitvah glasovati po pošti, glasovnic ni nikoli dobilo, pravi Vasilogambros).
Izmed glasovnic, ki bodo prišle po pošti, pa lahko potem številne preprosto razveljavijo – ker na kuvertah ne bo znamk, ker bodo na kuvertah napačne znamke, ker kuverte ne bodo pravilno izpolnjene, ker se podpisa na glasovnici in na registracijskem formularju ne bosta ujemala, ker bo manjkal volivčev podpis ali ker bo manjkal podpis priče. In seveda: ker bo razvidno, da so glasovnice poslali nebelci ali študentje.
Raziskave itak kažejo, pravi Debenedetti, da je vedno »subjektivno« zavrnjenih precej več glasovnic, prispelih po pošti, kot glasovnic, oddanih v živo, na voliščih. Leta 2016 so volilne komisije zavrnile več kot 300 tisoč glasovnic, poslanih po pošti – letos jih bodo zavrnile precej več. Morda usodno več. Le za primerjavo: Trump je leta 2016 v Wisconsinu, »ključni« državi, zmagal za 22.748 glasov – na letošnjih primarnih volitvah so razveljavili več kot 23 tisoč glasovnic, ki so prišle po pošti. Ha.
Raziskave tudi kažejo, da volilne komisije zavrnejo več nebelskih glasovnic kot belskih. Recimo: floridska volilna komisija zavrne dvakrat več nebelskih glasovnic kot belskih. A nihče ne teži, ker nihče ne ve, da njegov glas, poslan po pošti, ni štel. V Oklahomi – republikanski državi – morajo biti glasovnice, poslane po pošti, tudi notarsko overjene. Da bi demokratskim volivcem – predvsem nebelcem – ja čim bolj otežili glasovanje.
A raziskave kažejo še nekaj: da imajo nebelski volivci do volišč precej dlje kot belski, da nebelski volivci na voliščih čakajo 45 minut dlje kot belski in da selitve volišč zmanjšajo volilno udeležbo (za 2 odstotka). Vse to je dobro za republikance in Trumpa. In da ne bo kakega nesporazuma: republikanci bodo tudi 3. novembra poskrbeli, da bodo volišča čim dlje od nebelskih skupnosti, da bodo vrste, v katerih bodo čakali nebelski volivci, čim daljše in da se bodo volišča selila – ja, tudi na dan volitev. To republikanci vedno počnejo. Ob vsakih volitvah.
Amerika utegne 3. novembra izgledati kot banana republika: republikanci in demokrati bodo drug drugemu očitali volilno prevaro, goljufijo, zlorabo – puč. Toda zmagal ne bo ta, ki bo osvojil več posamičnih glasov, temveč ta, ki bo osvojil več kot 270 elektorskih glasov. Lahko se celo zgodi, da 270 elektorskih glasov ne bo osvojil ne Trump ne Biden. Potem bo novega predsednika in podpredsednika – tako veleva ustava – izbral kongres. Senat bo izbral podpredsednika, predstavniški dom pa predsednika. V predstavniškem domu imajo sicer večino demokrati, toda vsaka državna delegacija – vsaka država izmed 50 – ima le en glas, v 26 državnih delegacijah, ki sedijo v predstavniškem domu, pa imajo zdaj večino republikanci, kar pomeni, da bi predstavniški dom – če bi razmerje tudi po volitvah ostalo takšno – za predsednika izbral Donalda Trumpa.
Trump mora volitve ukrasti do 20. januarja 2021, ali bolje rečeno: volitve morajo biti do 20. januarja 2021. Če ne bodo, predsedniška funkcija samodejno preide na naslednjega v verigi politične moči – na Nancy Pelosi, predsednico predstavniškega doma, kalifornijsko demokratko, na katero je Trump naravnost patološko alergičen. Kar pomeni, da Trump ne bo mogel dolgo zavlačevati in da bo naredil vse, da bi zmagal pravočasno – vsaj v očeh svoje volilne baze, svojih fenov, svojih navijačev.
Še enkrat: se vse to lahko zares zgodi? Vsekakor – razen če Joe Biden ne zmaga absolutno, totalno in kompletno. Z očitno, strahovito, nedosegljivo prednostjo.
A kaj če Trumpa vendarle ponovno izvolijo? In to legalno. To bi šele bila katastrofa, pravi Michael Hirsh (Foreign Policy): »Zagotovo bi se mu zdelo, da je dobil mandat za ignoriranje ustave in državne zakonodaje.« Ponovno izvolitev bi razumel kot znamenje, da lahko Ameriko dokončno odpelje v fašizem.
Vsekakor nas čaka spektakularen finale prve sezone njegovega resničnostnega šova.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.