Kdo bo prevzel odgovornost, če obsojenec, ki potrebuje zdravljenje, umre v zaporu?

S. N. je goljuf. Lahko bi rekli nepoboljšljiv goljuf, ogoljufal je na desetine Slovencev, nekaj sto evrov tu, nekaj tisoč evrov tam in kazni so se seštevale. V ljubljanskem zaporu zdaj prestaja 16-letno kazen, od katere je slabo polovico že prestal, zoper njega pa poteka več kazenskih postopkov, zaradi katerih bi se utegnila kazen še nekoliko podaljšati. S. N. pa je tudi bolan, njegovo zdravstveno stanje je resno, to pravijo zdravniki, ne gre za še eno od goljufij, s katero bi si rad utrl pot na svobodo.

S. N. je že preživel možgansko kap, že dlje ima zelo zvišan krvni tlak, okvarjeno aortno zaklopko v srcu ter anevrizmo v možganih. Zaradi tega bi potreboval takojšen kirurški poseg. Gre za poseg, ki ga kakopak ni mogoče opraviti v zavodu za prestajanje kazni, zato obsojenec že dlje prosi za prekinitev kazni za čas zdravljenja.

Da kazen še ni bila prekinjena, je neverjetno. Da je to nujno, so poudarili vsi zavodski zdravniki, vse pristojne medicinske komisije na vseh mogočih ravneh in številni zunanji strokovnjaki. Celo več, gre za operacijo, ki je v Sloveniji ni mogoče opraviti. Pred časom bi jo bili skoraj že opravili v Avstriji, ko je bil S. N. začasno na prostosti, a je Slovenija zahtevala njegovo izročitev in ga iz (avstrijske) bolnišnice odpeljala v (slovenski) zapor. Da je kazen treba prekiniti za čas nujnega zdravljenja, je nedavno razsodilo celo upravno sodišče. A zgodilo se ni nič.

V upravi za izvrševanje kazenskih sankcij pojasnjujejo, da je »ključno merilo pri odločanju o prekinitvi kazni zapora posamezniku tudi vprašanje varnostnih zadržkov, ki kot tako zahteva celovito upoštevanje vseh okoliščin, ki bi lahko vplivale na zlorabo prekinitve prestajanja kazni zapora. To so zlasti osebnost obsojenca, njegova varnostna ocena, vrsta in način storitve kaznivega dejanja, morebitni drugi odprti postopki in vsi drugi pomembni podatki.«

Obsojenčev odvetnik Mitja Sever pa meni prav nasprotno, da sta ključnega pomena človekovo zdravje in življenje: »Ni mogoče izvršiti kazni za ceno življenja. Če moj klient umre v zaporu, bomo morali govoriti o eventualnem naklepu umora pri odgovornih v zaporu in na upravi za izvrševanje kazni. Brez zdravljenja je konkretno velika nevarnost, da človek umre. Odgovorni v zaporih to vedo. Vedo, da obstaja nevarnost, a to dopuščajo, to ni več malomarnost, ampak je eventualni naklep.«

»S primerom smo seznanjeni in osupli nad več njegovimi vidiki, zlasti nad tem, da postopki glede možnosti prekinitve prestajanja kazni zapora trajajo tako nerazumno dolgo. Po mnenju zdravstvene stroke gre za življenjsko ogrožajoče stanje, zaradi česar bi morale biti odločitve sprejete v čim krajšem času. Država je dolžna zagotavljati pravico do najvišje ravni zdravja; ko so osebe neposredno pod njenim nadzorom, je ta dolžna skrbnost še očitnejša. Milo rečeno nenavadna so bila sklicevanja na pretekla kršenja pogojev prekinitve prestajanja kazni zapora ob odrekanju pravice do zdravja, ki je bilo po mnenju zdravstvene stroke ogroženo,« je o tem povedal Blaž Kovač iz Amnesty International Slovenije.