V Sloveniji še vedno kraljujeta Marija in Franc

Med 100 najpogostejšimi moškimi in ženskimi imeni v zadnjem desetletju skupaj 15 novih

DK, STA
12. 8. 2020

© pxfuel.com

Med sto najpogostejšimi moškimi imeni v Sloveniji v zadnjem desetletju se je pojavilo osem novih imen, med ženskimi pa sedem. Med t15 novimi imeni sta v tem času doživeli največji vzpon imeni Julija in Lovro. Na vrhu še vedno kraljujeta Marija in Franc, kažejo podatki statističnega urada (Surs).

Na lestvici sto najpogostejših moških in sto najpogostejših ženskih imen se je v zadnjih desetih letih (2010-2020) zamenjalo skupaj 15 imen (med ženskimi sedem, med moškimi osem).

Med imeni, ki so se v teh desetih letih na lestvico stotih najpogostejših uvrstila na novo, je med ženskimi imeni za največ mest prehitelo ostale ime Julija (za 58 mest), med moškimi pa Lovro (za 51 mest). Med imeni, ki so s te lestvice zdrsnila, pa sta se med ženskimi imeni spustili za največ mest imeni Pavla in Rozalija (za 37 mest), med moškimi pa ime Ludvik (za 32 mest).

V Sloveniji se je število različnih imen v desetih letih povečalo za 10.000, in sicer s 47.957 na 58.161. Število unikatnih imen se je povečalo za 8000 na 41.000. Število imen, s katerimi je poimenovanih po najmanj 20.000 prebivalcev, se je zmanjšalo s sedem na tri. Po desetih letih na vrhu še vedno kraljujeta Marija in Franc, kažejo podatki Sursa.

Na začetku tega leta so bili prebivalci sicer poimenovani z 28.035 moškimi in 30.126 ženskimi imeni.

S seznama desetih najpogostejših moških imen je v tem obdobju izginil Marjan, na novo pa se je vanj uvrstil Luka. Razvrstitev preostalih imen od tretjega mesta se je premešala. Marko je postalo tretje najpogostejše moško ime v lanskem letu, Luka pa se je med prvih deset uvrstil v letu 2018. Na vrhu lestvice ostajata Franc in Janez.

V desetih letih je s seznama najpogostejših ženskih imen izginila Jožefa, na novo pa se je uvrstila Andreja. Med prvimi petimi imeni ni bilo sprememb, to so Marija, Ana, Maja, Irena, Mojca, še kažejo podatki Sursa.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

V središču

Cerkvena protičlovečnost

Se bomo čez nekaj let znašli v vzdušju predvojne Slovenije, v kateri je Cerkev dirigirala vse politično in družbeno življenje?

Intervju

»Romski otroci smo imeli svoje razrede, pouk je potekal v barakah poleg šole«

Nataša Brajdič, romska aktivistka

Naslovna tema

Pustite nas pri miru

Cerkev si lasti pravico, da odloča o življenju od spočetja do smrti. Ostalim pa tega ne dovoli.