20. obletnica tragedije Kurska

12. avgusta 2000 je ruska jedrska podmornica med vojaškimi vajami z vsemi 118 člani posadke potonila na dno Barentsovega morja

V Rusiji se bodo danes spomnili tragedije ruske jedrske podmornice Kursk, ki je 12. avgusta pred dvajsetimi leti med vojaškimi vajami z vsemi 118 člani posadke potonila na dno Barentsovega morja. Za nesrečo naj bi bila kriva eksplozija v prostoru s torpedi. Večina mornarjev je sicer eksplozijo preživela, a jih iz potopljene podmornice niso mogli rešiti.

Za izgubo vseh 118 članov posadke na 15.000-tonski podmornici K-141 naj bi bila sicer kriva predvsem tehnika, saj ruska mornarica s tistim, kar je imela na voljo, ni mogla rešiti mornarjev, ki so preživeli prvi udarec.

Nesrečo več kot 150 metrov dolge ruske podmornice je povzročila obsežna eksplozija v prostoru za torpede, ki je sledila prvi, manjši eksploziji. To je uničilo prednji del podmornice, nakar je Kursk z vsemi člani posadke potonil na globino 108 metrov.

Ruska in svetovna javnost sta o dogodkih in nesreči Kurska izvedeli šele po dveh dneh, ko je trkanje mornarjev ob steno podmornice že potihnilo.

Kot je postalo jasno kasneje, je nekaj mornarjev strahovito eksplozijo prednjega dela podmornice preživelo in v zadnjem delu čakalo na rešitev. Poslovilno pismo, ki so ga našli pri ponesrečenem poročniku, je bilo dokaz, da je nesrečo preživelo vsaj 23 mornarjev.

xExzwSc4_eQ

Toda admirali ruske severnomorske flote za ponesrečene mornarje niso naredili praktično nič. Več kot šest ur sploh niso vedeli za nesrečo. Podmornico pa so našli šele 16 ur po eksploziji.

Ruska in svetovna javnost sta o dogodkih in nesreči Kurska izvedeli šele po dveh dneh, ko je trkanje mornarjev ob steno podmornice že potihnilo.

Potem ko je ruska mornarica z zastarelo tehniko skušala zaman priti do podmornice na morskem dnu, je Kremelj nekaj dni kasneje za pomoč le zaprosil tujino. A pomoč britanskih in norveških posebno usposobljenih potapljačev je prišla prepozno, šele 19. avgusta oz. teden dni po nesreči. 

To je povzročilo tudi pretrese v ruski politiki, saj bi morda mornarje lahko rešili, če bi mornarica pravočasno zaprosila za pomoč tujino. Velikih kritik je bil deležen tudi Vladimir Putin, ki je bil že takrat predsednik Rusije, a se mu ni zdelo potrebno prekiniti počitnic na Črnem morju.