Lahovnikova izjava ne drži

Vodja vladne svetovalne skupine za blaženje gospodarskih posledic epidemije koronavirusa Matej Lahovnik je tvitnil, da sledenje lokaciji oseb z odrejeno karanteno po mnenju Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) ni nesorazmeren poseg v njihovo pravico do zasebnosti. Pri tem je delil prispevek STA o opozorilu informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik, da je pravna podlaga za vladno mobilno aplikacijo #OstaniZdrav neustrezna.

ESČP v zvezi s covidom-19 obravnavajo dva primera, ki pa ne zadevata karantene ali posega v zasebnost.

Lahovnik je pozneje je pojasnil, da je tvit temeljil na tvitu odvetnika Kovačič Mlinarja. Ta pa je povedal, da gre za sodbo iz leta 2005.

Toda v tej zadevi je sodišče presojalo o zakonitosti odreditve obvezne izolacije švedskemu državljanu, ki je bil okužen z virusom hiv in je vrsto let kršil ukrep obvezne karantene. Tega so oblasti podaljševale sedem let, v tem času pa so ga za poldrugo leto neprostovoljno izolirali v bolnišnici.

Po mnenju profesorja za evropsko pravo človekovih pravic z ljubljanske pravne fakultete Saše Zagorca ta sodba »nima bistvene sporočilne vrednosti« za odločanje o sorazmernosti sledenja lokaciji okuženih ali oseb v karanteni, saj je sodišče odločalo o pravici posameznika do svobode, ne do zasebnosti.

ESČP ni odločalo o sorazmernosti sledenja lokaciji okuženih s covidom-19 ali oseb v karanteni. V sodbi, na katero se je prek tvita odvetnika Kovačič Mlinarja skliceval Lahovnik, pa sodišče prav tako ni odločalo o pravici do zasebnosti, temveč o pravici do svobode.

Zakaj sodba ESČP ne zadeva pravice do zasebnosti in zakaj je pravna podlaga, ki pri nas določa prostovoljno uporabo aplikacije, pomanjkljiva, si preberite na nepridobitnem spletnem mediju Oštro.si.