Intervju / »Če se novinarji ne bomo uprli sedaj, se ne bomo nikoli«

V tem trenutku bi v vsej državi težko našli bolj nehvaležen položaj od vloge predsednice Društva novinarjev Slovenije (DNS), ki jo opravlja novinarka Večera Petra Lesjak Tušek. Po zgledu Madžarske in Poljske skrajna desnica na oblasti izvaja medijsko »reformo«, katere cilja sta demontaža nacionalne radiotelevizije in vzpostavitev dominacije propagandnega aparata stranke SDS. Koronska kriza in bližajoča se recesija dodatno poglabljata krizo medijev, ki neuspešno iščejo odgovore na izzive spleta in družbenih omrežij. Že tako podplačani in demoralizirani novinarji in novinarke so tarče virtualnih likvidacij, ki jih izvajajo vojske spletnih trolov; napetosti postajajo nevzdržne, sovražni govor že kliče po krvi. Opravljanje novinarskega poslanstva postaja vse težje, javnost pa vedno bolj ranljiva za nepreverjene informacije in lažne novice. Edino upanje za obrambo demokracije sta vzpostavitev naravnega zavezništva med novinarji in državljani ter odločna akcija za zaščito neodvisnega in kritičnega novinarstva, poudarja Lesjak Tuškova. Ki je na lastni koži občutila maščevalnost politično motiviranih skrajnežev.

Še nedavno je bil novinarski poklic med najbolj spoštovanimi, državljani in državljanke so v raziskavah javnega mnenja izražali visoko stopnjo zaupanja v medije, novinarji in novinarke so veljali za gospode in gospe. Danes smo presstitutke, rdeči plačanci in krivci za vse zlo v državi. Kaj se je zgodilo? 

Gotovo bi tudi danes lahko našli ljudi, ki še vedno čislajo ta poklic. Na splošno gledano pa je v dojemanju novinarstva dejansko prišlo do obrata, ki je posledica širokega spektra dejavnikov, od političnih, ekonomskih in tudi notranjih cehovskih izzivov, gotovo so pomembno vlogo odigrala tudi družbena omrežja, ki so omogočila sproščanje frustracij nad novinarji. To je pripeljalo do razvrednotenja novinarskega poklica in odpora do medijev. Žal nosilci oblasti sedaj delujejo izključno na podlagi diskvalifikacij novinarjev, zlasti na osebni ravni, s katerimi nas želijo prikazati kot povsem nesposobne za delo, ki ga opravljamo. Takšen odnos nosilcev javnih funkcij – slabšalen, prostaški in hujskaški – seveda pomembno oblikuje odnos širše javnosti do medijev. Pri čemer glede na že izražene nastavke lahko pričakujemo še dodatne zaostritve.