Ko država legalizira homofobijo

Skupnost LGBT+ je na Poljskem na udaru, saj jo politiki z desnega pola v javnosti izkoriščajo za pridobivanje političnih točk, zato so lezbijke, geji, biseksualci, transspolne osebe in drugi, ki »zastopajo« barve mavrične zastave, stigmatizirani. Zdi se, da se Poljska vrača v čase, ko so osebe, ki so jih označili za čarovnice, sežigali na grmadah.

V dvomesečnem priporu se je znašla aktivistka, imenovana »Margot«, ker naj bi bila konec junija poškodovala kombi organizacije, ki si prizadeva, da bi ženskam odvzeli pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Ta organizacija širi nestrpnost in sovraštvo do skupnosti LGBT+, Margot pa naj bi se bila prejšnji teden udeležila tudi protestne akcije, med katero so aktivisti za človekove pravice na spomenike po poljski prestolnici obešali mavrične zastave.

Zaradi pripora aktivistke so se v petek v Varšavi zbrali številni protestniki, policija pa je pridržala še 48 aktivistov, pri čemer je policiste podprl pravosodni minister Zbigniew Ziobro, vladajoča nacionalistična stranka Zakon in pravičnost (PiS) pa je dejala, da so pravice skupnosti LGBT+ del »invazivne tuje ideologije, ki spodkopava poljske vrednote in tradicionalno družino«. K izpustitvi aktivistke je pozvala komisarka Sveta Evrope za človekove pravice Dunja Mijatović, člani poljske opozicije pa so ob predsedniški prisegi konservativca Andrzeja Dude pozirali s protestnimi mavričnimi maskami.

Karol Radziszewski, poljski umetnik in aktivist, ki te dni razstavlja v Muzeju sodobne umetnosti (MSUM) v Ljubljani, pravi, da je na Poljskem danes za napad dovolj že, če javno nosiš kakršenkoli simbol LGBT+. »Število samomorov med najstniki iz skupnosti LGBT+ naglo narašča, sistemska homofobija na Poljskem je zelo resnična,« opozarja. Za naraščajočo nestrpnost v poljski družbi so po njegovem krivi politiki na desnici, ki uporabljajo sovražno retoriko, pri tem je posebej omenil prav Dudo, saj je ta med predsedniško kampanjo rekel, da skupnost LGBT+ ni človeška. »Homofobom je zdaj dovoljeno javno izražati nestrpna mnenja, tudi z nasiljem. Med predsedniško kampanjo je bilo napadenih kar nekaj mojih prijateljev, po pridržanju aktivistke Margot pa so se razmere še zelo poslabšale,« pravi Radziszewski in dodaja, da skupnost LGBT+ na Poljskem bije boj z mlini na veter, saj v javni sferi nima veliko zaveznikov, mednje je uvrstil nekaj altruističnih odvetnikov, nevladne organizacije LGBT+, nekatere kulturne institucije, denimo gledališča in galerije, poljskega varuha človekovih pravic Adama Bodnarja in nekaj politikov na levici.

Opozoril je, da je poljska vlada pred petimi leti že počela nekaj podobnega, ko je začela kampanjo proti migrantom. Lani so poljski politiki med evropskimi volitvami prvič načrtno napadali skupnost LGBT+, to pa so ponovili tudi pred državnozborskimi volitvami. »Najgrozljiveje je, da je velik del javnosti temu sovraštvu pritrdil.«

Podobna politika se izvaja tudi v Sloveniji, saj kar nekaj politikov, predvsem iz SDS, javno stigmatizira skupnost LGBT+.