Dlaka v enem od dveh gnilih jajc

V monolitnem stališču stroke in ministrstva za zdravje, da je bilo pri obravnavi stanovalcev domov za starejše občane med epidemijo covid19 vse v najlepšem redu, se je razkrila razpoka. Po posredovanju informacijske pooblaščenke je slovenski Amnesty International pridobil zapisnik etične komisije bolnišnice Šempeter pri Gorici, o katerem se je šušljalo, da je bil kritičen do te obravnave. Zapisnik, ki ga je prvi obelodanil Dnevnik, razkriva stališče komisije, da obrazec »Presoja konzilija o opustitvi/prenehanju medicinsko neutemeljenega zdravljenja« ni primeren. Komisija je zapisala, da je etično in pravno sporno vnaprej sprejemati odločitve o zdravljenju oskrbovancev brez njihove vednosti in vednosti njihovih svojcev. Mnenje je oprla na dopis, ki jim ga je poslala državna koordinatorica paliativne oskrbe dr. Mateja Lopuh. Žal je kritika ozko omejena: komisija se je distancirala samo od obrazca, ki so ga domnevno pripravili regijski koordinatorji, ne pa tudi od navodil in obrazca ministrstva. Ali so torej med temi dokumenti razlike? Lopuhova in etična komisija trdita, da so.

Osvetlimo proces nastajanja spornih dokumentov.

27. marca 2020 je ministrstvo razposlalo dokument »Organizacija izvajanja zdravstvene oskrbe v socialnovarstvenih zavodih«. V njem odreja, da morata domski zdravnik in glavna medicinska sestra za vsakega oskrbovanca pripraviti načrt zdravstvene obravnave oziroma zdravstvene nege, pri čemer naj jima bo v pomoč priloženi algoritem »Načrt zdravstvene obravnave bolnikov ob težji okužbi dihal ...« Algoritem grafično (za nepoznavalca precej nejasno) prikazuje proces odločanja, ali se glede na svoje dotedanje zdravstveno stanje oskrbovanci zdravijo v domu ali v bolnišnici.

Dopisa ni spremljal individualni obrazec za vsakega oskrbovanca, zato so si nekateri domovi pomagali z obrazci, ki jih ob opustitvi zdravljenja umirajočih bolnikov uporabljajo v bolnišnicah. Tak je bil primer obrazca celjske bolnišnice z naslovom »Mnenje zdravniškega konzilija o medicinski utemeljenosti sprejema v bolnišnico«. Regijski koordinator je potrdil, da so obrazec izpolnili za vsakega oskrbovanca, potem ko so pregledali njegovo dokumentacijo. Podpisniki so bili dva zdravnika specialista, družinski zdravnik in glavna medicinska sestra v domu starejših.

Domnevamo lahko, da so na ministrstvu naknadno ugotovili, da ne bo dobro, če bo vsak dom uporabljal svoje obrazce, zato so 6. aprila razposlali nov dopis z enakim naslovom in mu priložili obrazec »Vložni list za zdravstveni karton« z navodilom, da »se ga izpolni v začetnem presejanju uporabnikov, tudi če v zavodu še ni okužbe s covid-19, torej v stabilnem stanju uporabnika«. Obrazec predvideva dve fazi: v prvi fazi vnaprej odloča o tem, ali je obravnava v bolnišnici utemeljena ali ne, domski zdravnik, v drugi fazi pa konzilij, pri čemer konzilij ni definiran.

Zaradi vnaprejšnjega razvrščanja so v domovih verjetno umirali oskrbovanci, ki bi v bolnišnici z vso potrebno opremo morda preživeli. Še vedno umirajo. Kot da se ni nič zgodilo.

Ni znano, zakaj so se na območju Nove Gorice odločili, da na podlagi tega obrazca pripravijo teden dni kasneje, 14. aprila, svoj obrazec z naslovom »Presoja konzilija o opustitvi/prenehanju medicinsko neutemeljenega zdravljenja«. Po pisanju Dnevnika naj bi ga pripravila regijska koordinatorja. Za zunanjega opazovalca med obema obrazcema v kritičnih točkah ni razlike: oba sta namenjena vnaprejšnjemu razvrščanju vseh oskrbovancev, nobeden ne zahteva podpisa oskrbovanca ali njegovih svojcev.

Lopuhova trdi, da je novogoriški obrazec sporen, ker gre v njem za »vnaprejšnje odločanje o odtegnitvi določenega postopka zdravljenja glede na možnost preživetja. Takšna presoja se sicer pogosto dela v bolnišnicah, ne sme pa se delati vnaprej za ljudi, ki niso umirajoči. Vnaprej bi se lahko odtegnitev predvidela samo ob posameznikovi volji.« Kritizira tudi, da to razvrščanje opravlja konzilij; ta naj bi sodeloval šele, če bi ga na pomoč poklical domski zdravnik in na podlagi napotnice.

Tu se vsaka pamet ustavi. Navodilo in obrazec ministrstva, ki ju je pripravila Lopuhova, zahtevata natanko to, kar Lopuhova kritizira pri novogoriškem obrazcu: da se izpolni za vse oskrbovance, tudi če v zavodu še ni okužbe s covid-19. Za nameček se vložni list na spletni strani ministrstva imenuje »Obrazec za mnenje konzilija o paliativni obravnavi«; torej napeljuje na konzilij, ki ga Lopuhova zavrača. Novogoriški obrazec je samo podrobnejši pri naštevanju bolnišničnih storitev, ki pri oskrbovancu zaradi slabega stanja niso smiselne, in s tem zgolj argumentira, zakaj njegova napotitev v bolnišnico ni utemeljena.

Ob iskanju dlake v jajcu z namenom, da se krivda prenese na lokalne koordinatorje, ostaja dejstvo, da so se taki ali drugačni obrazci dejansko uporabljali in da so v resnici vnaprej razvrščali oskrbovance brez njihove vednosti. V čem vseeno obstaja etična in pravna razlika med njimi, bo morala dr. Lopuhova natančneje razložiti. Vsekakor je tudi njen obrazec deloval tako, kot po njenem mnenju ne bi smel. In kar je pretresljivo: ni izključeno, da so zaradi vnaprejšnjega razvrščanja v domovih umirali oskrbovanci, ki bi v bolnišnici z vso potrebno opremo morda preživeli. Še vedno umirajo. Kot da se ni nič zgodilo.