Višegrajske metode

Vrhovno sodišče je začasno suspendiralo okrožnega sodnika Zvjezdana Radonjića, zoper katerega že dlje teče disciplinski postopek. Po novem ne bo smel več opravljati službe, 60 odprtih zadev, v katerih je sodil, pa bodo predodelili drugim sodnikom in postopki se bodo začeli znova.

Gre za hudo sankcijo, po podatkih vrhovnega sodišča je bil suspenz zoper sodnika v zadnjih petih letih izrečen le enkrat.

Zvjezdan Radonjić je sodnik, ki je vodstvene kadre v sodstvu obtožil pritiskov, za vsem skupaj pa naj bi bili neformalni pritiski od zunaj, za njimi naj bi stala celo tajna mednarodna zarotniška organizacija Iluminati. Je sodnik, ki je kolege obtožil podkupljivosti in zoper enega višjega sodnika vložil kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja podkupovanja, zaradi česar je bil Radonjić ovaden za kaznivo dejanje krive ovadbe. In je tudi sodnik, ki je oprostil pravnomočno obsojenega Milka Noviča, ki naj bi bil umoril nekdanjega direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika. Nović je bil v preteklosti županski kandidat SDS v Sežani. Pravnomočno obsodbo je sicer na vrhovnem sodišču razveljavila vrhovna sodnica Barbara Zobec, ki je pred kratkim s podporo SDS (neuspešno) kandidirala za ustavno sodnico.

Na odločitev o suspenzu se je odzval Janez Janša. Na Twitterju je zapisal: »Velik škandal. Posmeh vladavini prava, posmeh pravici. Velika krivica povzročena tudi vsem, ki bodo morali ponavljati že opravljene obravnave. Naredili bomo vse, da samozvana klika v sodstvu s svojimi totalitarnimi prijemi ne bo pokopala Slovenije. @vrhovno.« Neposredno je zažugal vrhovnemu sodišču.

Janša »pozablja«, da je sodstvo ločena, neodvisna veja oblasti, ki tako kot izvršilna in zakonodajna predstavlja državo in ni le eden izmed državnih podsistemov, nad katerimi drži roko vladajoča politika. Da na to »pozablja«, je pokazal že s pismom generalnemu državnemu tožilcu Dragu Šketi, v katerem je od njega zahteval, da tožilci preganjajo protivladne protestnike.

Temu primeren je bil odziv vrhovnega sodišča. Janševa grožnja po njegovem mnenju »presega običajne norme komuniciranja in kritike ter vpliva na zaupanje javnosti v delovanje sodstva« in je lahko »razumljena kot kršenje pravil delovanja treh neodvisnih vej oblasti«.

Takšna »pozabljivost« ni nič novega. Že leta jo opazujemo v nekaterih vzhodnoevropskih državah. Da sodstvo ni ena izmed vladnih služb, vztrajno pozabljajo vlade na Poljskem, Madžarskem in drugod. Politično podrejanje sodstva vladajoči politiki v teh državah poteka počasi, a vztrajno. Proces poteka počasi le zato, ker evropska komisija in evropski parlament od teh držav zahtevata, da ohranijo neodvisnost sodstva. Le še Bruselj je torej tisti, ki tem vladam onemogoča, da bi si podredile sodno vejo oblasti.

Zakaj si tega tako želijo, ni težko ugotoviti. Vrhovna in ustavna sodišča so praviloma tista, ki odločajo o zakonitosti in ustavnosti ukrepov vladajoče politike ter branijo neodvisnost sodstva, ko presojajo o korupcijskih aferah vladajoče politike.