Zemlja je ploščata

»Kje ste zdajle? Mislite, da ste na krogli, ki se vrti s hitrostjo tisoč milj na uro. Ta krogla se vrti okrog Sonca s hitrostjo 60 tisoč milj na uro. To osončje leti bočno skozi galaksijo s hitrostjo pol milijona milj na uro. Ta galaksija pa leti skozi preostalo vesolje s hitrostjo nekaj milijonov milj na uro. In ničesar ne čutite,« pravi moški. »V resnici ste v orjaškem planetariju, v terariju, na soundstageu, na holivudskem setu, ki je tako velik, da ga ni še nihče nikoli spregledal.« Moški, ki ga vidimo, je spregledal. Zdaj vidi to, česar drugi ne vidijo – Zemlja ni krogla. Še več: Zemlja sploh ni planet. Zemlja je ploščata. Tako trdi. Ni edini. Vzel je »rdečo tabletko« in ugledal resnico.

Tako se začne Behind the Curve, Netflixov dokumentarec o flateartherjih – o ljudeh, ki trdijo, da je Zemlja ploščata. O ljudeh, ki so tavali v temi, a zdaj vidijo. O ljudeh, ki so doživeli razsvetljenje, »trenutek Jerryja Maguira«, kot temu pravijo sami – in spregledali. O ljudeh, ki so spali – in se potem »prebudili«. O ljudeh, ki trdijo, da Nasa – ameriška vesoljska agencija, zarotnica št. 1 – laže, da ameriški astronavti niso nikoli stopili na Luno, da Luna ne obstaja in da je vesolje le fejk. O ljudeh, ki trdijo, da sta Luna in Sonce le 50-kilometrska »mehanična« scenska efekta, ki krožita približno 5000 kilometrov nad nami, zvezde pa – prav tako le scenski efekti – lebdijo še nekaj kilometrov višje, na vrhu kupole, ki se razteza nad nami. O ljudeh, ki trdijo, da živimo v Trumanovem šovu. Potemtakem o ljudeh, ki jih – tudi pri nas – primerjajo z zanikovalci covid-19.

Moški, ki ga vidimo, je Mark Sargent, kralj flateartherjev, njihov papež, njihov guru, njihov Elvis, ki je prepričan, da zmagujejo. »Znanost bi nas morala v enem tednu odpihniti, pa nas ni. Ne vedo, kaj naj naredijo, zato si ne upajo v ring z nami. Imamo vprašanja, na katera nimajo odgovorov.« Kar pomeni, da imajo flateartherji prav. Da torej govorijo resnico. Zemlja je ploščata! Da je okrogla, si je izmislila znanost. A to je laž, le trik, s katerim so ljudem izprali možgane. Zakaj si je znanost izmislila, da je Zemlja okrogla? Ker so ji tako zapovedali mogočneži »globoke države« in »novega svetovnega reda« (iluminati, Bilderbergi, Rockefellerji, Rothschildi, Trilaterala, kraljeva družina, Vatikan, »vladajoče elite« in drugi »veliki Satani« teorij zarote), ki s tem že ves čas – že 500 let – bajno profitirajo. In z ustvarjanjem iluzije, da je Zemlja okrogla, tako bajno profitirajo, da še naprej lažejo. Če s to lažjo ne bi tako bajno profitirali, bi že davno povedali resnico in priznali, da je Zemlja ploščata. Če ne bi bili tako požrešni in pohlepni, če torej ne bi potrebovali toliko denarja, ne bi kar naprej kopičili novih in novih iluzij, da je Zemlja okrogla. To, da ne povedo resnice, je dokaz, da lažejo. To, da trdijo, da je Zemlja okrogla, je dokaz, da je Zemlja ploščata. Zakaj bi sicer trdili, da je okrogla?

Mark Sargent je vzletel pred petimi leti, ko je začel youtubsko publiko zabavati, zapeljevati, mamiti in intrigirati z videi, v katerih je nizal »dokaze«, da je Zemlja ploščata. Ti videi – naslovljeni Flat Earth Clues – so postali viralni, tako viralni kot dvourni video 200 dokazov, da Zemlja ni vrteča se krogla (200 Proofs that Earth is Not a Spinning Ball), ki ga je na YouTube spustil Eric Dubay, učitelj joge, v prostem času zanikovalec holokavsta. Vsi ti videi – spretno zmontirani, polni dramatičnih statistik in »alternativnih« dejstev (tisti, ki jih klikajo, jih pogledajo do konca!) – so želi klike in všečke, toda tako intenzivno in fanatično, da teorija o ploščati Zemlji ni dobila le fenov, youtubskih kanalov, podkastov, spletnih strani, novičarskih portalov, forumov, gifov, maket ploščate Zemlje, dokujev (npr. Sargentov Under the Dome), knjig, modnih revij, memorabilie, prezentacij v PowerPointu, nogometnih klubov (v španski četrti ligi igra Flat Earth Fútbol Club) in konferenc (v Raleighu, Denverju, Dallasu, Britaniji, Braziliji, Italiji itd.), temveč vojsko, ki ne dvomi: Nebo je meja!

Navsezadnje: če je Zemlja res okrogla, zakaj potem še vedno kažejo fotografijo »modre« Zemlje (The Blue Marble), ki naj bi jo bila leta 1972 iz vesolja posnela posadka Apolla 17? Če je Zemlja res okrogla, kje so potem posnetki Zemlje, ki se vrti v vesolju? Če je Zemlja res okrogla, zakaj se potem astronavti v vesolju ne morejo niti po nesreči obrniti, če je kamera vključena? Če je Zemlja res okrogla, zakaj potem potovanje na Mars stalno prelagajo? Če je Zemlja res okrogla, zakaj so potem opustili vesoljski program »shuttle«? Če je Zemlja res okrogla, zakaj hočejo potem odpovedati mednarodno vesoljsko postajo? Če je Zemlja res okrogla, zakaj je potem obzorje ploščato – in zakaj je ploščato, tudi če ga gledamo z gore? Če je Zemlja res okrogla, zakaj se potem voda ne odlepi od površine in zakaj jezera in morja niso ukrivljena? Če je Zemlja res okrogla, zakaj potem letala, ki letijo nad njo, nimajo kljuna nenehno uprtega navzdol? Če je Zemlja res okrogla, zakaj potem iz Čila na Novo Zelandijo ni direktnih poletov čez Antarktiko? In hej, zakaj lahko s Plutona dobimo čiste, brezhibne fotografije, GPS pa letalom na južnih morjih ne more slediti? In zakaj sta na nagrobniku Wernerja von Brauna prvi vrstici 19. bibličnega psalma (Ps 19,2) »Nebesa pripovedujejo o Božji slavi, nebesni svod sporoča o delu njegovih rok«?

Teorija, da je Zemlja ploščata, je postala viralna, steroidna in globalna šele zdaj, v času postresničnosti, lažnih novic, alternativnih dejstev in Trumpa.

Von Braun, nekdanji nacist, je pomagal Nasi osvajati vesolje, toda napis na njegovem nagrobniku priznava, da je bilo osvajanje vesolja le fejk, da vesolja ni in da je Zemlja ploščata. V jeziku flateartherjev, med katerimi najdete tudi košarkarske zvezdnike Kyrieja Irvinga, Wilsona Chandlerja in Draymonda Greena, resničnostne zvezde, kot je Tila Tequila, in reperja, ki si pravi B.o.B. (in ki je prek spletne strani GoFundMe zbiral denar za satelit, s katerim bi osebno preveril, ali je zemeljsko površje res ukrivljeno), namreč ta »nebesni svod« pomeni kupolo – tisto orjaško kupolo, pod katero živimo na statični plošči ( ja, na disku!), ki jo z vseh strani zamejuje Antarktika, masivni ledeni zid, onstran katerega ne vidimo. Tam je konec sveta, a tja ne moremo, ker nam to preprečuje in prepoveduje Pogodba o Antarktiki. Če bi zlezli na tisti zid, bi lahko padli s plošče. A brez skrbi, če oceani ne padejo čez, tudi mi ne bomo. Arktika pa po drugi strani ni problem – tja lahko gremo. Arktika leži sredi plošče. Kaj je pod ploščo? Kdo ve. Nekateri flateartherji pravijo, da je tam »Amerika 2.0« – prostranstva, ki so se jih polastile elite. Drugi pa pravijo, da je ta plošča neskončna. V vse smeri. Na vzhod in zahod, sever in jug. Zato ne moremo pogledati podnjo. No, nekateri flateartherji pravijo, da ta plošča sploh ni statična, ampak da leti po vesolju – kot frizbi, kot »leteča palačinka«. A kaj bi to: nekateri flateartherji trdijo, da Avstralija ne obstaja.

V dokumentarcu vidimo, kako si gre Sargent, ki pravi, da ni on izbral ploščate Zemlje, ampak je ploščata Zemlja izbrala njega, v živo ogledat Sončev mrk. »Fantastično,« dahne, ko sonce mrkne. Res je navdušen, fasciniran. Vau! A obenem vse skupaj razglasi za fejk, za šov, za Nasin specialni efekt. S Patricio Steere, sirensko flateartherko, njegovo sodelavko in muzo, si gresta malce prej v Houston ogledat Nasin Vesoljski center, kjer v en glas vzklikneta: fejk! »Fake space!« Tu se potrdijo vse flateartherske maksime: da je vesolje le fikcija, da je gravitacija le fejk, da GPS laže, zato piloti ne vedo, da v resnici krožijo nad ploščo, da so satelitski posnetki »ukrivljene« Zemlje le fabrikacije (photoshop!), da so izstrelitve raket le teater, da so dinozavri navadne izmišljotine in da je vesoljski program le dimna zavesa, s katero ustvarjajo iluzijo, da vesolje obstaja in da je Zemlja okrogla. Neil Armstrong je bil itak prostozidar. Isaac Newton tudi. In Galileo prav tako. Patricia, ki lahko končno »uradni zgodbi« v samem štabu »uradne zgodbe« oporeka z »resnico«, evforično krikne: »Zemlja je ploščata!« In odmeva. To si je želela že vse življenje. Vsaj tako se zdi. Sargent, nekdanji prvak v digitalnem pinballu, pa doda: »To je največja znanstvenofantastična zgodba vseh časov.«

Ultimativna teorija zarote

Teorija, da je Zemlja ploščata, ni nič novega. V 19. stoletju jo je, pravi Christine Garwood v knjigi Flat Earth, kot odgovor na razmah znanosti promoviral britanski šarlatanski fundamentalist Samuel Rowbotham, alias »Parallax«, avtor knjige Raziskovalna astronomija – Zemlja ni obla, do II. svetovne vojne jo je promoviralo ameriško mestece Zion, »Božje mesto«, ki je živelo v skladu z vero v ploščato Zemljo in postalo prva »utopija ploščate Zemlje« (tu so si lahko ljudje odpočili od stresa, živeli so lahko »čisto«, varni pred tekmovanjem, polucijo in grehom, saj so bili alkohol, tobak, prašiči, školjke, karte, ples, kino, cirkus, cepiva, zdravniki, kratki rokavi, visoke pete, zbiranje na javnih krajih in sindikati strogo prepovedani), po vojni jo je kot odgovor na osvajanje vesolja promoviral britanski črkoslikar Samuel Shenton, v zadnjih desetletjih 20. stoletja pa sta jo promovirala predvsem Leo Ferrari, kanadski filozof, ki je trdil, da bi vera v ploščato Zemljo odpravila vse razredne, ekonomske, socialne, rasne in kulturne diskriminacije (okrogla Zemlja ustvarja vtis, da so nekateri zgoraj, drugi pa spodaj), in Charles Kenneth Johnson, predsednik Mednarodnega združenja za raziskovanje ploščate Zemlje, ki je trdil, da naša plošča plava na vodi, da vera v okroglo Zemljo ubija vero v Boga (»Bog pravi, da je Zemlja ploščata«), da znanost ubija ameriški sen in demokracijo (slišati bi se moral glas vseh, ne le znanstvenikov in ekspertov), da so Združeni narodi organizacija ploščate Zemlje in da so izkrcanje na Luni – po scenariju Arthurja C. Clarka – posneli v meteorskem kraterju pri Flagstaffu (Arizona). In ko je leta 1978 na velika platna prišel Capricorn One (1978), film o lažnem izkrcanju na Marsu, ga je brezmejno slavil.

Ne pozabite: flateartherji imajo vedno pripravljenih 200 dokazov, da je Zemlja ploščata. Imate vi pripravljenih 200 dokazov, da je Zemlja okrogla?

Toda teorija, da je Zemlja ploščata, je postala viralna, steroidna in globalna šele zdaj, v času postresničnosti, lažnih novic, alternativnih dejstev in Trumpa. Rajiv Golla (Vice) ima še kako prav, ko pravi, da flateartherji omogočajo »vpogled v postresnično prihodnost« in da so »kanarček v rudniku našega političnega diskurza«.

Jasno, v dokuju Behind the Curve spoznamo še druge slavne flateartherje – Jerana Campanello, Nathana Thompsona, Boba Knodla in tudi Matta Boylana, ki trdi, da je Mark Sargent agent Cie, Nase, studia Warner. Pripovedujejo o eksperimentih, s katerimi so »dokazali«, da je Zemlja ploščata. Nekateri so na letalo vzeli vodno tehtnico, mehurček pa se ni premaknil – ja, Zemlja je ploščata. Drugi so se po jezeru Michigan za 100 kilometrov oddaljili od Chicaga in še vedno videli njegovo silhueto – ja, Zemlja je ploščata. »Mad« Mike Hughes, sloviti flatearther (in pustolovec), se je letos ubil, ko se je v kalifornijski puščavi izstrelil z raketo. Ni se izstrelil prvič, saj je hotel tudi že prej osebno preveriti, ali je Zemljino površje res ukrivljeno.

Vidimo Campanello, ki skuša to, da je Zemlja ploščata, dokazati z laserskim žarkom, ki ga bo sprožil med tremi palicami, oddaljenimi po pet kilometrov, a mu eksperiment noče potrditi, da je Zemlja ploščata, saj žarek vseh treh palic ne zadene na isti višini. Ne gre in ne gre. Ne prvič ne drugič. Nič hudega – toliko slabše za dejstva. Bodo pač našli kako drugo potrditev svoje teze.

A kot vemo, konspirologi vedno iščejo natanko to – »dejstva«, ki potrjujejo njihovo teorijo zarote. Zato vidijo le tisto, kar potrjuje njihovo tezo, vse drugo – posnetke iz vesolja, trigonometrijo, fizikalne zakone, Foucaultovo nihalo in preprosta dejstva (recimo, da direktni poleti iz Čila na Novo Zelandijo obstajajo in da bi bili nemogoči, če bi bila Zemlja ploščata!) – pa ignorirajo. Teorija o tem, da je Zemlja ploščata, ni le ena izmed številnih teorij zarote, ampak velja za ultimativno teorijo zarote, za mater vseh zarot, za zaroto zarot, saj je mogoče z njo pojasniti in legitimirati vse druge teorije zarote. Recimo teorijo, da Američani niso nikoli pristali na Luni in da so izkrcanje na Luni le sfabricirali – ker je Zemlja ploščata in ker živimo pod kupolo, kjer je Luna le scenski efekt, na Luni niso mogli pristati. Ali pa teorijo o atentatu na ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja – ubili so ga zato, ker je napovedoval, da bodo Američani stopili na Luno, mračne sile, ki so naročile njegovo likvidacijo, pa nikakor niso hotele, da se na odprti sceni izkaže, da je Luna le scenski efekt, da torej prav visoko – onstran »nebesnega svoda«, onstran kupole – z raketo ni mogoče in da je Zemlja ploščata.

Teorija, da je Zemlja ploščata, zveni povsem noro, popolnoma absurdno ter totalno iracionalno, psihotično in nesmiselno. Prav zato pa je tako zelo učinkovita. Ne, nobena teorija zarote ne zveni tako noro – teorije o tem, da vlade obvladujejo vreme, da letala za sabo puščajo kemične in biološke agense (chemtrails), da cepivo povzroča avtizem in da je Zemlja votla, je ne morejo dohiteti. To je teorija zarote, ki se res stegne. Da je Zemlja ploščata? Nehajte! Ljudi spravlja ob pamet. Iritira jih, draži in vedno znova razjezi. Kako morete verjeti, da je Zemlja ploščata! Se vam je zmešalo! Kako ste lahko tako naivni in dezinformirani? Pa saj smo v 21. stoletju! Sredi modernega sveta in tehnološke revolucije! Kaj je z vami!

Nekateri analitiki, komentatorji in psihologi pravijo, da je vse skupaj posledica nizke izobrazbe in znanstvene nepismenosti, drugi, da je to rezultat vse hujšega nezaupanja v institucije in avtoritete, tretji, da je to produkt vse agresivnejšega evangeličanskega fundamentalističnega kreacionizma, ki uči, da je svet nastal pred nekaj tisoč leti (flateartherji pa učijo, da je »nebesni svod« kupola ter da so Luna, Sonce in zvezde oddaljeni le nekaj tisoč kilometrov, v obeh primerih pa je Zemlja oziroma plošča nastala pred Soncem), četrti, da gre za Dunning-Krugerjev učinek (ki ga Wikipedija definira kot »kognitivno pristranskost, kjer se neusposobljeni posamezniki ne zavedajo lastnega nivoja znanja o določenem področju, kar vodi k slabim odločitvam in zmotnim zaključkom«, njihova lastna nesposobnost pa jim »preprečuje, da bi spoznali svoje napake«), spet drugi pa, da so razcvet te bebave teorije zarote omogočili in napihnili YouTubovi algoritmi, ki na podlagi preferenc vedo, katere teorije zarote in senzacije naj komu dostavljajo, ki teorije zarote personalizirajo in normalizirajo in ki lahko tako ustvarijo gibanje, magari lunatično in destruktivno (pogubno za znanost in realnost), a – zaradi vseh tistih klikov in ogledov – zelo prometno in kakopak lukrativno.

Mar ni flateartherska skupnost le preslikava neoliberalne skupnosti? Samo pomislite: se neoliberalci strinjajo z dejstvi? Ne, kje neki. Sploh ne.

Toda zakaj so ljudje voljni verjeti, da je Zemlja ploščata, postane jasno proti koncu dokuja, ko začnejo flateartherji govoriti o tem, kako jih je vera v ploščato Zemljo povezala, kako imajo zdaj končno občutek, da so med svojimi, in kako si lahko zdaj oddahnejo. Niso več sami. Niso več osamljeni. Niso več izolirani. Končno imajo nekoga, s komer se lahko pogovarjajo. Nekoga, ki se strinja z njimi. Nekoga, ki jih razume. Njihovo življenje ima vendarle smisel. Vendarle so »special«, nekaj posebnega. Vendarle lahko spreminjajo svet. Vendarle so središče sveta. Vendarle so protagonisti, del odporniškega gibanja, revolucionarji. Še malo prej so bili outsiderji – zdaj so sprejeti, del revolucije, del skupnosti. In zlepa ne boste našli močnejše skupnosti. Drug ob drugem se čutijo varne in sigurne. Drug ob drugem se čutijo opolnomočene. Drug drugega ganejo. Drug ob drugem se zjočejo. Pritiski izginejo. Življenje se jim uredi. »Občutek imaš, da zdaj lažje shajaš z življenjem in svetom. Vse je bolj obvladljivo,« pravi Sargent.

Vztrajanje, da je Zemlja ploščata, pove vse o življenju v neoliberalnem kapitalizmu. Tu vidimo, kaj vse morajo ljudje početi in verjeti, da bi se v času neoliberalizma, ki jih je prehitel, ločil, osamil, odtujil in izoliral, da ne rečem karanteniziral, ponovno povezali. Tu vidimo, kaj vse morajo početi in verjeti, da bi v času neoliberalizma, ki je razbil in uničil skupnost, spet postali skupnost. Tu vidimo, kako drastični in nori morajo biti, da bi v času neoliberalizma, ki jih je kruto izključil, pustil zadaj in marginaliziral, izživeli in presegli svojo marginaliziranost in svojo manjvrednost.

Preživetje, pomembnejše od resnice

Zato lažje razumete, zakaj se ljudje tako oklepajo ploščate Zemlje, zakaj jih dejstva ne odvrnejo od nje, zakaj jih dejstva – in posmehovanje, zgražanje, demoniziranje ipd. – le še bolj prilepijo nanjo in le še bolj utrdijo v prepričanju, da imajo prav. Ja, ploščata Zemlja deluje kot lažna novica, kot fake news, toda to je ultimativna lažna novica. Si lahko v laži radikalnejši? Se lahko bolj zlažeš? Flateartherji – itak prepričani, da so sredi vojne, sredi frontalnega napada na svobodo in ploščato Zemljo, in da so kot Martin Luther, ko je na vrata wittenberške cerkve pribijal svojih 95 tez – so ultimativni kljubovalci, ultimativni troli. Hočete koga res šokirati? Recite, da je Zemlja ploščata. Si želite, da koga ne bi več nikoli videli? Recite mu, da je Zemlja ploščata.

Kot veste, se je znanost takoj vrgla na fake news, da bi dešifrirala njihovo fascinantnost in njihov magnetizem. Razlog je »kognitivna disonanca«, »motivirano rezoniranje«, »potrditvena pristranskost«, »povratni učinek«, »demokratizacija javnega mnenja« (amater šteje toliko kot ekspert), »vse ekstremnejša polarizacija družbe« ipd., so rekli. Ljudje ljubijo le novice, ki potrjujejo njihova prepričanja, mnenja, ideje, predsodke, le novice, ki se strinjajo z njimi, le novice, ki jim prikimavajo, le novice, ki – kot bi rekel Rudy Reichstadt, ustanovitelj portala Conspiracy Watch, »opazovalnice konspirologije in teorij zarote« – laskajo njihovi paranoji, zato iščejo le takšne novice, vse druge pa preskočijo, ignorirajo, zavrnejo. Ker fake news afirmirajo, legitimirajo, glorificirajo njihovo identiteto, sama dejstva, ki jih spodbijajo, doživljajo kot napade na svojo identiteto, zato jih še toliko odločneje zavračajo, kar jih prelevi v branitelje, varuhe in zaščitnike fake news. Dejstva ogrožajo njihovo identiteto, njihove vrednote, zato se imunizirajo, tako da identitetna politika – izpolnitev neoliberalnih sanj – preglasi in povozi razredno politiko.

In ker jim algoritmi, ki poganjajo družabna omrežja in informacijske mašine, posredujejo le novice, ki jih preferirajo in s katerimi se strinjajo, si rečejo: če je toliko novic, ki potrjujejo moje prepričanje, pomeni, da imam prav! Ker jih algoritmi potem še povežejo in sprijateljijo z ljudmi, ki se strinjajo z njimi, toliko bolje: če nas je toliko, ki se strinjamo (da je Zemlja ploščata), potem imamo gotovo prav! »Z evolucijskega vidika je to, da imaš družbeno oporo, pomembnejše od tega, da poznaš resnico,« pravi antropolog Pascal Boyer. »Preživetje je pomembnejše od resnice.« Ljudje, ki prisegajo na fake news, so produkti identitetne politike, ki je zanikanje razredne politike, toda prav s tem, ko dajejo preživetju prednost pred resnico, nehote priznavajo, da so dejansko razredna, ne pa identitetna bitja. Lažne novice so ekonomski problem. Flateartherji tudi.

Neoliberalizem – veliki zanikovalec in zaničevalec družbe – je ljudi tako odtujil, tako jih je deklasiral in ponižal, tako jim je razbil in raztrgal vse vezi, da jih skupaj drži le še lažni občutek skupnosti in pripadnosti, ki ga ponujajo fake news in teorije zarote, kot je tista o ploščati Zemlji. Identitetna skupnost, ki jo povezujejo fake news, je edina skupnost, ki jim je še preostala. Zaupajo le še »čistim« ljudem, le še tistim, ki se strinjajo z njimi – in ki s tem afirmirajo njihovo identiteto.

Ta skupnost je za flateartherja pomembnejša od resnice in dejstev. In če hoče ostati del te skupnosti, te identitetne sekte, mora pri svoji izbiri vztrajati – in naravnost mučeniško verjeti v to, da je Zemlja ploščata. Pa četudi ga razglašajo za idiota. Četudi ga smešijo, preganjajo, šikanirajo, mučijo in križajo. Četudi ga stigmatizirajo. Četudi zbuja zgražanje. Četudi elitam – znanosti ipd. – para živce. In četudi dejstva kažejo drugače. V dejstvih itak vidi le očrnitev svoje identitete, ogrožanje svojih vrednot. To, da verjame v ploščato Zemljo, je izraz njegove identitete.

Toda: mar ni flateartherska skupnost le preslikava neoliberalne skupnosti? Samo pomislite: se neoliberalci strinjajo z dejstvi? Ne, kje neki. Sploh ne. Vztrajno zavračajo vsa dejstva, ki ogrožajo njihovo identiteto, njihova prepričanja in njihove vrednote. Neoliberalci dobesedno slavijo fake news – privatizacijo javnega sektorja, deregulacijo finančnih trgov, strogo varčevanje, nevidno roko trga, razdavčenje bogatih in kapitala, pronicanje bogastva navzdol. Družba ne obstaja! Demokracijo naj zamenja trg! Alternative ni!

Ob krizi leta 2008 se je vse to izkazalo za laž – za ploščato Zemljo. Neoliberalci slavijo lažne novice, ki bogatijo elite – ki torej družbeno bogastvo selijo le navzgor, k čisti, ideološko najčistejši skupnosti, imenovani »en odstotek«. Realno ekonomijo so razvrednotili ter napihnili virtualno, špekulativno, hazardersko finančno ekonomijo, ki temelji na irealnem denarju, irealnih hedge skladih in irealnih, povsem mističnih finančnih produktih, tako irealnih in mističnih kot teorija o ploščati Zemlji.

Anticepilci in zanikovalci podnebnih sprememb so nevarni – prvi ogrožajo naše zdravje, drugi naš obstoj. Flateartherji, ki jih z anticepilci in zanikovalci podnebnih sprememb druži demonizacija znanosti, se resda ne zdijo ravno tako nevarni, toda čakajte, da pridejo in terjajo, da se njihova »vera« vključi v šolske programe.

Problem je v tem, da je s flateartherji – tako kot z zanikovalci covid-19 in populisti – nemogoče polemizirati. Ker so v manjšini, imajo pripravljene odgovore na vsa vprašanja – nadrkani so, do zob oboroženi. Z nami je drugače: ker je to, da je Zemlja okrogla, povsem očitno, se nam zdi, da ni kaj dokazovati, zato ne poznamo ne odgovorov ne vprašanj. Ne pozabite: flateartherji imajo vedno pripravljenih 200 dokazov, da je Zemlja ploščata. Imate vi pripravljenih 200 dokazov, da je Zemlja okrogla? 5