Voda z rakotvornim kromom

Prebivalci naselja Anhovo, ki leži ob Soči 17 kilometrov od Nove Gorice, že od 24. julija letos dobivajo pitno vodo iz gasilske cisterne. Razlog je eno največjih onesnaženj pitne vode pri nas – vsebovala je tudi rakotvorni krom 6, ko je odpadna industrijska voda iz čistilne naprave podjetja Eternit vdrla v vodovodno omrežje. Le nekaj tednov prej je Agencija za okolje (Arso) sklenila, da Eternitu za podvojitev izpustov odpadne vode iz čistilne naprave v Sočo ni treba pridobiti ne novega okoljevarstvenega soglasja in ne izvesti presoje vplivov na okolje.

Podjetje Eternit, ki je v stoodstotni lasti švicarskega gradbenega koncerna Swisspearl Group, je lani v Anhovem proizvedlo že za 12 milijonov evrov izdelkov iz vlaknocementa, kar je skoraj dvakrat toliko kot leta 2014, ko je iz lastništva kot polovični lastnik izstopil »sosednji« Salonit. Lastniki Eternita pa bi očitno radi še več; zaradi intenzivnejše proizvodnje nameravajo podvojiti izpuste odpadnih vod iz tehnološke čistilne naprave v reko Sočo, in sicer z zdajšnjih 35 tisoč na 70 tisoč kubičnih metrov na leto. In Arso je 3. julija letos Eternitu izdal sklep, da za omenjeno podvojitev izpustov odpadnih industrijskih voda v reko Sočo ni treba izvesti presoje vplivov na okolje. Iz sklepa je vidno, da sta sprva dve od treh strokovnih institucij, ki so sodelovale v postopku (Direkcija za vode, Zavod za ribištvo Slovenije, Zavod za varstvo narave), vztrajali pri izvedbi presoje. In sicer Direkcija za vode zato, ker je povečanje izpustov načrtovano na vodnem zemljišču Soče, Zavod za ribištvo Slovenije pa je opozoril na pomanjkljivo dokumentacijo in možen negativen vpliv na ribjo populacijo. Le Zavod za varstvo narave Nova Gorica je takoj menil, da »presoja vplivov na okolje s stališča varstva narave« ni potrebna, čeprav je v mnenju poudaril, da se odpadne vode iz Eternitove čistilne naprave iztekajo v vodotok, ki je varovan kot naravna vrednota, in na ekološko pomembnem območju ter da bi bilo s podvojitvijo izpustov lahko ogroženo ugodno stanje varovanih vrst. No, po dodatnih pisnih pojasnilih Eternita sta se premislili tudi Direkcija za vodo in Zavod za ribištvo Slovenije in Arso je 3. julija odločil, da za podvojitev izpustov Eternitovih odpadnih voda v Sočo ni treba ne izvesti, ne pridobiti – ničesar. V sklepu je Arso celo pohvalil zanesljivost Eternitove čistilne naprave: »Čistilna naprava za tehnološko odpadno vodo je grajena tako, da niso možni izpusti mimo mehanskega in kemijskega sistema čiščenja ter mimo lovilnika olj, zato nameravani poseg ne predstavlja tveganja povzročitve večjih nesreč.« Ni pa v Arsovem sklepu niti omenjena, kaj šele presojana bližina Eternitove čistilne naprave in vodovodnega omrežja za Anhovo.

Zakaj državne institucije pri novem onesnaženju v Anhovem, zaradi katerega so prebivalci že več kot mesec brez pitne vode, tako lahkotno obravnavajo onesnaževalca in očitna tveganja – tudi za zavarovano reko Sočo?

Le tri tedne po izdaji sklepa, v petek, 24. julija, je malo po 8. uri zjutraj iz pip gospodinjstev v Anhovem pritekla motna, močno peneča, smrdljiva voda. Občani so obvestili pristojne inšpekcijske službe in kmalu je postalo jasno, da je krivec za onesnaženje ravno Eternitova čistilna naprava. Tudi Eternit sam je 30. julija sporočil, da je »zaradi nesrečnega spleta okoliščin« v vodovodni sistem vdrla industrijska odpadna voda iz njihovega bazena za mehansko prečiščeno odpadno vodo in da naj bi šlo »za enkratni dogodek«. V teku je policijska preiskava suma storitve kaznivega dejanja onesnaženja pitne vode.

Na Arso smo vprašali, ali bodo zaradi onesnaženja revidirali omenjeni sklep – še zlasti, ker je postalo jasno, da napake v obratovanju Eternitove čistilne naprave lahko povzročijo onesnaženje pitne vode v vodovodnem omrežju in seveda v Soči, in to celo z rakotvornim šestvalentnim kromom, ki nastaja v proizvodnji. Analiza vode iz pipe v Anhovem na dan onesnaženja naj bi pokazala kar osemkrat preseženo dopustno vrednost za krom. Iz Arsa, ki mora kot organ ministrstva za okolje opravljati naloge varstva okolja, so odgovorili, da so v omenjenem postopku odločali na podlagi navedb nosilca nameravanega posega, torej Eternita, ki da »mora navesti resnične podatke«, in da Arso v teh postopkih »nima pristojnosti preverjati ustreznosti druge gospodarske javne infrastrukture, npr. načina izvedene napeljave pitne (vodovodne) vode«. Kljub tako pomanjkljivim informacijam o ključnih okoliščinah pa je Arso v julijskem sklepu brez težav denimo zapisal, da Eternitovo povečanje izpustov ne bo povzročilo večjega tveganja na zdravje ljudi! Onesnaženje vode v Anhovem bistveno bolj skrbi zdravnike, odzvala sta se tudi Zdravniška zbornica Slovenije in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). »Dejansko ne vemo, kaj vse poleg kroma, železa in bakra je sploh bilo v odpadni vodi in posledično v pitni vodi. V neki laboratorijski analizi izmeriš le tisto, kar iščeš,« pravi dr. med. Metoda Dodič Fikfak iz Kliničnega inštituta za medicino dela UKC Ljubljana. Krvni testi nekaj prebivalcev sicer niso pokazali presežkov izbranih kovin. Eko društvo in iniciativa zdaj zahtevata, da se javni vodovod za oskrbo prebivalcev takoj loči od industrijskega omrežja. Zdajšnji namreč poteka ne le ob Eternitovi čistilni napravi, ampak čez dvorišče cementarne-sosežigalnice Salonit. In ravno tu se naj bi zapletalo: do zaključka redakcije nismo prejeli odgovora NIJZ, ali je res, da jim ni omogočen pregled vodovodnega omrežja, s katerim NIJZ pogojuje ponovno uporabo vode iz vodovoda, nad katerim bdi naveza občina Kanal ob Soči in glavni občinski financer Salonit.