193 pripomb ... 

... na predloge sprememb zakonov o medijih 

Na predloge novel treh medijskih zakonov - zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), zakona o Slovenski tiskovni agenciji (STA) in krovnega medijskega zakona je prispelo skupaj 193 pripomb, so pojasnili na ministrstvu za kulturo. Pripombe se dotikajo praktično vseh področij urejanja v novelah.

Na krovni medijski zakon je podalo pripombe 83 subjektov, na predlog novele zakona o RTVS 74 ter na predlog novele zakona o STA 36 subjektov.

Zaradi velike količine pripomb vseh na ministrstvu, kot so zapisali v sporočilu za javnost, še niso uspeli temeljito pregledati oz. proučiti. Pripombe se dotikajo praktično vseh področij urejanja v novelah, glavne vsebinske pripombe se nanašajo na ureditev pomembnejših področij.

V noveli zakona o medijih se pripombe nanašajo na finančno podporo medijem oz. predlog, da se sredstva na medijskem razpisu zagotavljajo iz petih odstotkov RTV-prispevka; presojo koncentracij v medijih oz. predlog, da o tem na podlagi testa javnega interesa odloča Javna agencija za varnost konkurence (AVK); sklad za financiranje TV produkcije oz. predlog, da se ta napaja iz prispevkov operaterjev in na ukinitev možnosti povezovanja radijskih programov v programske mreže.

Predlagane spremembe so sprožile kritične odzive dela politike, stanovskih organizacij in mednarodnih združenj. V zainteresirani javnosti prevladujejo opozorila o neprimernosti predlaganih rešitev, ki jih spremljajo tudi pozivi po njihovem umiku.

Prav tako so prejeli pripombe na to, da se pet odstotkov RTV-prispevka nameni za finančno podporo medijem, tri odstotke pa za financiranje javne službe STA. Pripombe letijo tudi na predlog, da se iz RTVS izloči organizacijska enota oddajniki in zveze, nato pa bi ustavili novo družbo v 100-odstotni državni lasti.

Glede predloga novele o STA pa se pripombe nanašajo na spremembe postopka in načina imenovanja članov nadzornega sveta STA ter na spremembe financiranja javne službe STA. Po predlogu novele bi nadzornike STA, z izjemo enega, ki ga izvoli svet delavcev, imenovala vlada, prvič že v 15 dneh od uveljavitve zakona. Zdaj državni zbor imenuje člane nadzornega sveta z večino glasov vseh poslancev.

Ministrstvo za kulturo je predloge sprememb medijske zakonodaje objavilo na e-demokraciji 9. julija. Sprva zelo kratko javno razpravo, predvidenih je bilo pet dni, so na pozive koalicijskih partnerjev, ki o predlogih niso usklajeni, podaljšali do 5. septembra. Predlagane spremembe so sprožile kritične odzive dela politike, stanovskih organizacij in mednarodnih združenj. V zainteresirani javnosti prevladujejo opozorila o neprimernosti predlaganih rešitev, ki jih spremljajo tudi pozivi po njihovem umiku.