Kultura / Vidimo, kar želimo videti
Mirko Bratuša, kipar, kritičen do galerijskega establišmenta

Žabje oči spominjajo na bradavice dojk, ki jih mrcvarijo roke.
Mirko Bratuša, z nagrado Prešernovega sklada ovenčani kipar iz generacije slovenskih umetnikov, ki se je izhajajoč iz postmodernistične tradicije uveljavila na začetku devetdesetih let, je za svoja otroka izdelal raketo. Igrača ima obliko prevrnjenega stožca, katerega vrh se izteka v nekakšen ribji rep, znotraj nje pa sta sedež za do pet let starega malčka in prava pravcata krmilna palica, ki jo nadobudnež uporablja za uravnavanje premikanja v »vozilu«. Ta raketa je prvi »kip za otroke«, po katerih (pozneje jih je namreč nastalo še več) se imenuje Bratuševa razstava v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju. Gre za skupno razstavo s prvim Bratuševim profesorjem na ALUO, 93-letnim kiparjem, akademikom Dragom Tršarjem, ki je svoj del razstave naslovil Množice in figure.