Poziv k ustanovitvi 4. programa TV Slovenija

"Če se nam zdi, da gre na strani medijev za krčevito obrambo obstoječega stanja, se na drugi strani rojevajo novi koncepti," so v pozivu zapisali slovenski umetniki 

Slovenski umetniki s predlagateljem in prvopodpisanim pesnikom Alešem Štegrom so včeraj na Državni zbor (DZ) in vlado RS naslovili poziv za ustanovitev 4. programa nacionalne televizije, programa za umetnost in izobraževanje. Obenem so pričeli z zbiranjem podpisov za podporo predlogu.

V pozivu apelirajo, da se do novega programa in dodatnih vsebin ne pride na račun obstoječih, marveč z dodatnim namenskim financiranjem.

Obenem predlagajo, da bi skladno z decentralizacijo in aktualnim iskanjem upravičenosti obstoja regionalnih centrov bili glavni produkcijski enoti 4. umetniško-izobraževalnega programa nacionalne televizije v Mariboru in v Kopru.

Kot so zapisali, je slovenska nacionalna televizija v želji in nuji konkurirati drugim, komercialnim medijem kulturnoumetniške vsebine v zadnjih desetletjih vse bolj izrivala na obrobje svojih programskih shem.

V zadnjih 18 letih se je za 38 odstotkov skrčil delež predvajanih dokumentarnih, igranih, kulturnoumetniških, izobraževalnih, otroških, mladinskih in glasbenih programov, lastna produkcija teh vsebin pa še bolj.

Številni primeri dobre prakse v Evropi po njihovem prepričanju dokazujejo, da obstaja širok interes za "vsebine s težo, kvaliteto in izobraževalnim potencialom, neonesnažene z oglaševanjem in namenjene boljšemu razumevanju nas samih in sveta okoli nas".

Relativno visoka gledanost in vplivnost programov kot so Arte, Kunstkanaal, France 2, 3-Sat ali 3. program HTV po njihovem prepričanju jasno kažejo, da gre razumeti kulturne vsebine, filmsko in dokumentaristično umetnost, kakovostne vsebine za otroke in mladino kot naložbo v prihodnost družbe.

"V luči nedavne razprave o bodočnosti javne televizije je bilo zapisanega marsikaj. Če se nam zdi, da gre na strani medijev za krčevito obrambo obstoječega stanja, se na drugi strani rojevajo novi 'koncepti'. Ti bi utegnili še bolj finančno oslabiti javno televizijo in velik del tako imenovanih kreativnih industrij, ki so tesno povezane ali celo odvisne od vložkov avdiovizualnih medijev, kar bi povzročilo popolno ustavitev lastne produkcije kulturnih, umetniških, igranih, izobraževalnih in podobnih produkcijsko zahtevnejših nekomercialnih programskih vsebin," so zapisali.

Zato pozivajo, da gre razmislek o bodočnosti naše nacionalne, javne radiotelevizije "v smeri iskanja odgovora na vprašanje, kaj je njeno poslanstvo, kaj so presežki, kaj širša družbena in duhovna dodana vrednost in posledično katerih vsebin ne bi smelo umanjkati v njenih sporedih".

Želijo si več samostojne produkcije kakovostnih kulturnoumetniških in izobraževalnih vsebin v slovenskem jeziku, ki so bile v preteklosti izrinjene iz programskih shem nacionalne RTV. Želijo si več kakovostnih vsebin, "katerih obseg in obstoj ne sme biti odvisen samo od števila gledalcev in komercialnih interesov".

Poleg kakovostnega in uravnoteženega informiranja namreč prav v lastni in izvirni produkciji umetniških in izobraževalnih vsebin prepoznavajo osrednje poslanstvo in temelj za obstoj nacionalne televizije. Javno televizijo pa razumejo kot potencialno močan generator razvoja avdiovizualnih kreativnih industrij in ključen medij za vidnost in razvoj slovenske kulture, so zapisali v pozivu.

Poziv je že podpisalo več kot 80 ustvarjalcev z različnih področij.