Kaj je v ozadju ukinitve laboratorijev?

V javni razpravi je novela zakona o nalezljivih boleznih. Razprava bo potekala do konca septembra 2020. Z novim zakonom se ukinjajo mikrobiološki laboratoriji bolnišnic, kar je absolutno sporno in absurdno, ne le strokovno, tudi finančno.

V koronskem času so vsi mikrobiološki laboratoriji zelo obremenjeni, ravno bolnišnični so se izkazali za najfleksibilnejše in najbolje prilagojene. S hitrimi certificiranimi testi za SARS-Cov-2 in rezultati v eni uri bolnikom takoj omogočajo ustrezno obravnavo. To bistveno vpliva na pravočasno ustrezno zdravljenje in izid zdravljenja, omogočeno pa je tudi varno bivanje v bolnišnici. Tehnološko so bili ti laboratoriji pripravljeni že od prej, zato so se lahko lotili testiranja s hitrimi certificiranimi testi takoj, ko so bili ti na voljo. V novem zakonu je predvideno, da bolnišnične mikrobiološke laboratorije prevzame NLZOH – Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano s svojimi oddaljenimi laboratoriji (na rezultate SARS-Cov-2 je tu treba čakati do 24 ur). S tem bi bil dolgoročno zavrt razvoj hitre mikrobiološke diagnostike, ki spada v bolnišnice, odpravljena bi bila tudi klinična mikrobiologija kot medicinska stroka v bolnišnici. To je stroka, ki ima najpomembnejšo vlogo, enakovredno vlogi zdravnikov klinikov v bolnišnicah. Zdravnik klinični mikrobiolog je vodja kliničnega mikrobiološkega laboratorija, sočasno pa je v bolnišnici vpet tudi v številne strokovne time za preprečevanje bolnišničnih okužb in porabo antibiotikov. S svojim strokovnim delom bistveno prispeva na eni strani k hitri, optimalni mikrobiološki laboratorijski diagnostiki, na drugi strani pa s svojim znanjem prispeva k varnemu okolju v bolnišnici. Klinična mikrobiologija je sedaj v naši državi organizirana v treh bolnišnicah (Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik, Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca Šempeter pri Gorici in Bolnišnica Slovenj Gradec), na IMI (Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Ljubljana), v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano in na ravni transfuzijske medicine. Po novem zakonu naj bi vse prevzel Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano.

Kaj je v ozadju teh ukinitev? Mikrobiološka dejavnost je finančno zelo donosna in interes kapitala je tu zelo velik. NLZOH – Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano si že leta prizadeva prevzeti vse mikrobiološke laboratorije v državi. Pod javni drobnogled bi bilo treba postaviti NLZOH, saj kot javni zavod, ki oskrbuje več bolnišnic, te že sedaj finančno izčrpava. Cene preiskav so 40 odstotkov višje kot enake preiskave IMI, ki je tudi javni zavod in prav tako oskrbuje več bolnišnic.

Klinična mikrobiologija kot medicinska stroka doživlja izjemno obsežen razvoj še zlasti zaradi velikega napredka v tehnološkem smislu. Majhni namizni aparati dajejo zelo hitre in zanesljive rezultate, ki so za bolnike pri zdravljenju nujno potrebni. Pomen imajo samo v bolnišnicah ob bolniku, kjer rezultate preiskav merimo v minutah. Če se uzakoni, da se ukinejo klinični mikrobiološki laboratoriji v bolnišnicah, bo opuščen tudi razvoj hitre mikrobiološke diagnostike ob bolniku. Tehnološko lahko tu pričakujemo še izreden napredek, bolnikom pa to ne bi bilo dostopno, ker po novem zakonu tega bolnišnice sploh ne bi smele več delati – absurdno, čeprav imajo vrhunske strokovnjake.

Finančne službe bolnišnic, ki imajo svoje mikrobiološke laboratorije, ugotavljajo, da so finančno mikrobiološki laboratoriji bolnišnic tudi najcenejši, vštevši vse neposredne in posredne stroške v primerjavi s preiskavami NLZOH in IMI. Ukinitev bolnišničnih mikrobioloških laboratorijev ni utemeljena niti strokovno niti finančno.

V državi je enoten pravilnik za medicinske laboratorije, med katere sodijo laboratoriji za patologijo, biokemijo in mikrobiologijo, zato ni nobenih ovir, da ima bolnišnica tudi svoj mikrobiološki laboratorij. Ker se je v epidemiji in tudi že pred njo pokazalo, da so ravno mikrobiološki laboratoriji bolnišnic učinkoviti, strokovno pa na zelo visoki ravni in hkrati za bolnišnice najcenejši, je to lahko dober model za prihodnost. Bolnišnični mikrobiološki laboratoriji so tudi že sedaj del vseh javnih mrež za potrebe države na nacionalni ravni, zato je govoriti o vzpostavitvi javne mreže samo metanje peska v oči, v ozadju je pogoltni kapital, dolgoročno gotovo na škodo bolnika.