Umetnine v umazanih rokah

Ko je v Afganistanu sredi 90. let prejšnjega stoletja divjala državljanska vojna, so tatovi že tako porušeno državo oropali še za kulturno dediščino. Z zgodovinskih objektov so odnesli starodavne skulpture Bude, iz indijskih templjev so ukradli kipce božanstev, razbijali so svetišča v Nepalu, v Kambodži pa so na črnem trgu kupili kip hindujskega boga Šive iz 11. stoletja.

Po navedbah v obtožnici, ki jo je tožilstvo lani vložilo na sodišču v New Yorku, je mreža tatov in preprodajalcev umetnin iz arheoloških najdišč po vsej Aziji odtujila na tisoče dragocenih starin in jih prodala muzejem, prestižnim galerijam in premožnim zasebnim kupcem.

Zaupna bančna poročila, ki so jih pridobili novinarji mednarodnega preiskovalnega novinarskega projekta FinCEN Files, kažejo, kako skrivnostna je pot, po kateri dragocene starine potujejo v dražbene hiše ter večje muzeje in galerije v zahodnih državah.

Zaupna bančna poročila kažejo, kako skrivnostna je pot, po kateri dragocene starine potujejo v dražbene hiše ter večje muzeje in galerije v zahodnih državah.

Dokumenti so razkrili tudi sumljivo slamnato podjetje, Pantheon Worldwide Limited, ki je sodelovalo z domnevnimi preprodajalci pri trgovanju s starinami v vrednosti 27,8 milijona dolarjev. Vse to je zmedlo uslužbence, pristojne za nadzor nad skladnostjo poslovanja, v londonski banki Standard Chartered, kjer je imelo podjetje odprt račun.

Račune podjetja Pantheon Worldwide je sicer upravljala podružnica banke Standard Chartered v Hongkongu, toda dokumenti Fincena razkrivajo, da uslužbenci, pristojni za skladnost poslovanja, o tem komitentu niso vedeli tako rekoč ničesar.

Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev (ICIJ), ki je koordiniral projekt FinCEN Files, je družbi Pantheon Worldwide poskušal priti na sled

Kako uspešni so pri tem bili in kaj vse so odkrili, preberite na neprofitnem mediju Oštro.si.