Drugačna slika, kot jo vidi Janša

Evropska komisija je prvič v svoji zgodovini pripravila poročilo o stanju na področju vladavine prava v vseh državah članicah EU. Kar se tiče Slovenije, je poročilo načeloma ugodno. Opozarja pa na določene težave, a še zdaleč ne na tiste, ki jih je želela poudariti trenutna vlada. Ta je v postopku priprave poročila evropsko komisijo poskušala prepričati, da pravosodje in tudi medije obvladujejo neformalni postkomunistični centri moči, zaradi česar pravosodje in medijski trg potrebujeta reforme po zgledu sosednje Madžarske, kjer je pod podobnim izmišljenim izgovorom vladajoča stranka Viktorja Orbána v dobršni meri že izvedla politične prevzeme.

Evropska komisija je izrazila zaskrbljenost na področju boja s korupcijo in na medijskem področju. Glede prvega opozarjajo na kadrovsko in finančno podhranjenost komisije za preprečevanje korupcije, ki posledično onemogoča izvajanje sicer primerne protikorupcijske zakonodaje.

Glede medijev pa so opozorili na kadrovsko in finančno podhranjenost Agencije za komunikacijska omrežja in storitve ter pomanjkanje zakonskih varoval pred vmešavanjem politike v medije. Opozorili so tudi na pomanjkanje pravil za preprečevanje navzkrižja interesov v medijskem sektorju – na primer med političnimi strankami in lastniki medijev. Ne nazadnje, opozorili so tudi na skrb zbujajoč položaj novinarjev: »Poleg pravdnih postopkov z zastraševalnim učinkom so razlog za zaskrbljenost tudi spletno nadlegovanje novinarjev in grožnje novinarjem, pri čemer manjka odziv kazenskega pravosodja.« Ne da bi to navedli poimensko, so kritiko na področju medijev usmerili prav v stranko SDS.

Glede nosilnega stebra vladavine prava, pravosodja, pa je bila Slovenija deležna pohval za vztrajno izboljševanje stanja v sodstvu (in na tožilstvu), pri tem pa navajajo, da ostajajo še rezerve pri učinkovitem pregonu gospodarskega in finančnega kriminala. Nasploh je bila Slovenija pohvaljena za zmanjševanje sodnih zaostankov, ki zdaj ne pomenijo več sistemske težave.

Da sicer nekoliko počasnejše delovanje sodstva samo po sebi ne pomeni grožnje vladavini prava, kaže primerjava s poročilom komisije o stanju v pravosodju na Madžarskem. Sosednja država je bila namreč pohvaljena, ker so sodni postopki izjemno hitri. Hkrati pa je bila deležna ostre kritike, ker da si politično podreja to učinkovito sodstvo s političnim prevzemom najvišjih sodišč in uzakonjanjem orodij za discipliniranje sodnikov, ki ne odločajo v skladu z željami oblasti.

Iz poročila o stanju pravosodja na Madžarskem in v Sloveniji ter nasploh v članicah evropske unije torej nikakor ne izhaja potreba po reformnih posegih v slovensko pravosodje, ki bi omogočili politizacijo sodstva po madžarskem vzoru. Prav nasprotno.

Evropska komisija tako ni sprejela argumentov vlade, ta se je trudila prikazati slabo stanje na področju vladavine prava, ki naj bi bilo posledica prejšnjih vlad. Tudi sicer je bila Slovenija ena redkih, če ne edina članica, ki se je trudila prikazati precej slabšo sliko vladavine prava v državi, kot ta dejansko je in ki jo je kot tako prepoznal tudi zunanji ocenjevalec v podobi evropske komisije.

Evropska komisija naj bi sicer odslej poročilo o vladavini prava v članicah EU pripravila vsako leto znova. Letošnje poročilo se v bistvu nanaša na stanje vladavine prava pred nastopom Janševe vlade, prihodnje leto pa bo lahko ugotavljala tudi njen vpliv na področju pravosodja, korupcije, medijev in sodelovanja javnosti pri sprejemanju zakonodajnih odločitev.