Politično imenovanje sodnikov

V Sloveniji sodnike imenuje oziroma voli politika, točneje državni zbor, torej poslanke in poslanci. Zato se tudi zgodi, da kak kandidat za sodnika ni izvoljen, ker pač ni všeč dovolj veliki večini političnih strank.

Nedavno se je to zgodilo pri imenovanju profesorja kazenskega prava na ljubljanski pravni fakulteti dr. Primoža Gorkiča na mesto (kazenskega) vrhovnega sodnika. Gorkič ni bil imenovan, zanj so glasovali trije poslanci premalo. Razen glasov SDS in NSi je prejel glasove večine drugih koalicijskih in opozicijskih strank, ne pa tudi (osmih) glasov Levice, saj so se njeni poslanci vzdržali.

V Levici so tedaj pojasnili, da se držijo dolgoletnega načelnega stališča, da o imenovanju sodnikov ne glasujejo, saj menijo, da gre za pristojnost državnega zbora, ki je v nasprotju z evropsko prakso, da sodnikov ne volijo politiki. To sicer drži, Slovenija je edi- na preostala članica EU, kjer poslanci volijo sodnike. Oziroma kot pravi nekdanji ustavni sodnik dr. Ciril Ribičič, ki je med dvojnim mandatom v Beneški komisiji (posvetovalni organ EU za ustavna vprašanja) dodobra spoznal razmere, povezane s temi vprašanji, med katera sodi tudi neodvisnost sodne veje oblasti: »Slovenija najbolj odstopa od evropske ureditve in prakse glede volitev rednih sodnikov v parlamentu.«

Po glasovanju so se oglasili celo vrhovni sodniki in zapisali, da so »presenečeni in razočarani nad izidom postopka v državnem zboru«. Kritični pa so bili tudi do ravnanja Levice: »Presenečeni smo tudi, da nekateri poslanci svoje nestrinjanje s samim postopkom imenovanja vrhovnih sodnikov izkazujejo tako, da se glasovanja o konkretnih kandidatih sploh ne udeležijo ali se glasovanja vzdržijo. Če se s tem izraža nestrinjanje z ureditvijo, ki daje državnemu zboru pristojnost odločanja o izvolitvi vrhovnega sodnika (ali sodnikov nasploh), si dovolimo izraziti mnenje, da to ne more biti pravi način za izražanje nestrinjanja s postopkom, lahko povzroči krivico kandidatom za izvolitev, predvsem pa imajo poslanci druge mehanizme iz svoje pristojnosti, da si prizadevajo za drugačno ureditev izvolitve sodnikov.«

No, sodni svet je zdaj Gorkiča državnemu zboru ponovno predlagal v izvolitev. »Ob spoštovanju že izražene volje državnega zbora je glede na izjemno strokovno usposobljenost in kvalitete izbranega kandidata sodni svet presodil, da je utemeljen ponovljen predlog istega kandidata. Tako bo državnemu zboru omogočen ponovni razmislek o tem, da podpre izvolitev uglednega pravnega strokovnjaka na mesto vrhovnega sodnika,« so zapisali v ponovnem predlogu.

Poslanec Levice dr. Matej Tašner Vatovec pojasnjuje, da so se po prvotnem glasovanju o kandidaturi dr. Gorkiča v poslanski skupini usedli in »revidirali naše stališče o glasovanju o sodnikih in bomo v prihodnje sledili mnenjem sodnega sveta, kadar ta predlaga v izvolitev sodnike, in prispevali glasove za izvolitev kandidatov. To pa ne spremeni našega načelnega stališča, da bo treba spremeniti ustavo, izvzeti pristojnost državnega zbora, da glasuje o sodnikih v državnem zboru, in zagotoviti neodvisnost sodstva.«