Pogovoriti se moramo o sredini

V zadnjih tednih smo v Mladini lahko prebrali, da »je stranka Levica izgubila medijsko zaupanje, ker se nanjo ne da zanesti« in da je kot »otrok s posebnimi potrebami; z veliko ljubezni se ga da razumeti, ne moreš mu pa zaupati odgovornosti«. Podoba, ki jo ustvarjata ta in podobni komentarji, je nedvoumna: stranka Levica je s svojo »neodgovornostjo« in »posebnimi potrebami« razbila vlado Marjana Šarca ter je kriva, da je na oblasti Janez Janša. A treba se je vprašati, na koga se v resnici ni mogoče zanesti.

Skoraj desetletje smo se, v Levici in Mladini, jezili na sredinske stranke, ki so se pred volitvami predstavljale kot »levosredinske«, ko so bile na oblasti, pa so zategovale pasove, postavljale ograje, privatizirale, kršile človekove pravice in pozabljale na svoje obljube. V Levici smo s sporazumom s Šarčevo vlado to skušali popraviti, Sloveniji dati vlado, ki bo izpolnila vsaj del svojih obljub. Jedro tega poskusa je bila ukinitev dopolnilnega zavarovanja, ki so jo skoraj dvajset let obljubljale malone vse sredinske stranke, od LDS do SMC. Čeprav se nismo zaletavali v izrazito svojo, levo temo, nas je sredinska vlada pustila na cedilu. Zakon, ki smo ga usklajevali tri mesece, je novembra 2019 padel, z vlado pa smo se razšli. A vlada ni padla zaradi tega. Še pred našim razhodom so namreč Levico raje zamenjali s skrajno desničarsko SNS, kot da bi ukinili dopolnilno zavarovanje.

Po prekinitvi sodelovanja z Levico je vlada s podporo SNS sprejela proračuna za naslednji dve leti, ob koncu leta pa imenovala novo ministrico. Ob razhodu z Levico vladne krize ni bilo. Zalomilo se je skoraj tri mesece pozneje, ko je z ukinitvijo dopolnilnega zavarovanja poskušala LMŠ. Takrat nismo bili problem mi – zakon smo seveda podprli –, pač pa zopet sredinske stranke same. Tik pred glasovanjem o ukinitvi je predsednik vlade Marjan Šarec dobil odstopno izjavo celotne ekipe Ministrstva za finance z ministrom Andrejem Bertoncljem na čelu ter bianco odstopno izjavo ministra za zdravje Aleša Šabedra (ki je danes vladni kader na Telekomu). Sredinski stranki SMC in Desus, ki sta sami več let obljubljali ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, sta raje razbijali vlado, kot da bi potrdili zakon. Takrat je predsedniku vlade vzelo sapo – in mesec pozneje jo je tudi nam, ko sta isti dve stranki požrli še zadnjo in temeljno predvolilno zavezo, ki sta se je do tedaj uspeli držati: da ne bosta šli v koalicijo z Janezom Janšo.

Levica je lahka tarča in vajeni smo biti grešni kozli. Kot ugotavlja Grega Repovž, močne medijske podpore nimamo, svojega medijskega omrežja kot kak SDS seveda tudi ne. Ker nimamo veliko priložnosti, da bi povedali svojo plat zgodbe, nas je enostavno kriviti. A vlade Marjana Šarca niso razbile naše »posebne potrebe« – te so v resnici preprosto pričakovanje, da se dogovorov držimo in da predvolilne obljube ljudem nekaj veljajo –, pač pa dva ministra in dve stranki, ki se požvižgajo na dogovore in obljube volivcem. Ni čudno, da le eden od osrednjih akterjev, Andrej Bertoncelj, svoje poti (še?) ni nadaljeval pri Janši.

Zato nas morajo bolj kot »posebne potrebe« Levice skrbeti tisti, ki govorijo, da »se z Levico ne da«. Ravno nasprotno: le na Levico se je mogoče zanesti, da bo vztrajno branila človekove pravice; da si bo prizadevala za delavke in delavce (dvig minimalne plače, zaprtje trgovin), da ne bo pozabila najranljivejših (dvig socialnih pomoči, boj proti prekarnosti). Vprašanje pa je, koliko se lahko zanesemo na sredino. Ukinitev dopolnilnega zavarovanja je šala v primerjavi z izzivi, ki bi jih Levica in sredina morali reševati skupaj: podnebna kriza, razogljičenje gospodarstva in prometa, zagotovitev od politike neodvisnih medijev, izgradnja 10.000 stanovanj, modernizacija železnic, dvig pokojnin, obdavčitev premoženja velikih vrednosti itn. Če se vladne ekipe razsujejo že ob rahlem nasprotovanju treh napol državnih zavarovalnic – kako naj bi bili kos tem izzivom? Kot ugotavljate v uredništvu, se nam trenutno zatika že pri tem, da bi skupaj nastopili kot ostra in odločna opozicija, da bi »Janši pokazali Janšo«, kot nas je vse skupaj pred 14 dnevi na straneh Mladine pozval Marcel Štefančič jr. Zato vprašanje vračam: se vam res zdi, da je Levica tista, ki bi morala odstopiti od načelne drže – ali pa se moramo v resnici pogovoriti o sredini?