Žena za viceguvernerko

Mesto guvernerja Banke Slovenije in njegovih pomočnikov, viceguvernerjev, lahko zasedajo le najboljši strokovnjaki z najvišjo integriteto. Razumljivo, ko finance temeljijo na zaupanju. Brez vere v vrednost je bankovec zgolj navaden kos papirja. Ob tem mora vodstvo Banke Slovenije opravljati še druge funkcije, ki so odvisne od njihove integritete. Podeljujejo recimo licence vsem, ki želijo zasesti najpomembnejše položaje v bančništvu.

Marko Bošnjak, ki bi mu mandat viceguvernerja potekel marca leta 2022, je zaradi tega nedavno odstopil. Nihče ni dvomil o njegovem znanju, pač pa so se pojavili dvomi o njegovi integriteti: v postopku pred protikorupcijsko komisijo Bošnjak ni znal prepričljivo zanikati, da v preteklosti svojega 40 kvadratov velikega stanovanja ni oddajal na črno.

Ta teden je predsednik države Borut Pahor predlagal novo kandidatko. Po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin je to Arjana Brezigar Masten, ki pa morebiti nosi še težji nahrbtnik. Je sicer strokovnjakinja, direktorica Analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije, a tudi žena ekonomista Igorja Mastena, izkušnje na področju bančništva pa je pridobila tudi na podlagi zvez in poznanstev.

Leta 2013 je namreč za izvolitev Boštjana Jazbeca na položaj guvernerja Banke Slovenije lobiral njegov prijatelji, ekonomist Igor Masten. Jazbec mu ni ostal dolžan in mu usluge ni pozabil vrniti. Nekaj mesecev pozneje, oktobra 2014, ga je petinsko zaposlil v Banki Slovenije kot vodjo raziskovalcev, torej vodjo Analitsko-raziskovalnega sektorja. Že tedaj se je mnogim ta poteza zdela sporna, saj je Masten še naprej javno hvalil poteze Banke Slovenije oziroma svojega prijatelja Jazbeca.

Masten je bil na tem položaju do leta 2016. Službo na Banki Slovenije je zapustil, kmalu za tem, aprila 2017, pa je Jazbec v Banki Slovenije na isti položaj postavil Mastenovo ženo. Ta je pred tem na Univerzi na Primorskem, oddelku za matematiko, predavala o finančnih trgih, hkrati pa je sodelovala z vladnim uradom za makroekonomske analize in razvoj (UMAR). Bila je torej kolegica guvernerja Boštjana Vasleta, ki bi mu morala zdaj gledati pod prste. To je torej že njen tretji manko.

Četrti bi lahko bil, da je kot sodelavka vladnega urada za makroekonomske analize ideološko ozkogleda. Ena njenih odmevnejših študij je bila tista iz leta 2010 o vplivu dviga minimalne plače s 592 evrov na 734 bruto (minimalna plača znaša danes 940,58 bruto). Izračunala je, da naj bi delo takoj izgubilo 5151 delavcev, na dolgi rok pa kar 17.169. Njene katastrofične napovedi se niso uresničile, saj je naredila osnovno napako: ni upoštevala, da je nezaposlenost v preteklosti rasla predvsem zaradi finančne krize, ne pa zaradi povečevanja plač.

In končno, kot potencialna viceguvernerka bi Mastenova morala nadzirati tudi svojega moža, ki ga je vlada Janeza Janše pred nekaj tedni imenovala za nadzornika državne SID banke. Masten je sicer napovedal, da bo v primeru ženine izvolitve odstopil s položaja. Jasno, za družinski proračun je viceguvernersko mesto pač boljše od nadzorniškega …