Brez Hojsa filmov ne bo

V nedeljo se je končal Festival slovenskega filma, na katerem žirija kar šestih vesen, kot se imenujejo festivalske nagrade, ni podelila. S tem je opozorila na pomanjkanje sredstev, kar je odsevalo tudi v slabšem in maloštevilnem naboru filmov. Festival so filmski ustvarjalci, združeni pod imenom Filmska iniciativa, zato zaznamovali s protestom. Pred ljubljanskim Kinom Komuna se je dan po odprtju festivala zbralo dobrih sto ustvarjalcev, ki so nosili črne maske in zavrteli kratki film na temo te problematike. Zahtevali so »sprostitev denarnega toka«, »debirokratizacijo slovenskega filmskega ustvarjanja in financiranja« in »povišanje sredstev na obljubljenih 11 milijonov evrov za ponovno revitalizacijo slovenskega filma, ki se ravno tako spopada s koronakrizo«. Med glavne krivce za zastajanje financiranja pa so uvrstili notranjega ministra Aleša Hojsa. Minister namreč »predseduje Odboru za državno ureditev in javne zadeve, ki gradivo uvršča na seje vlade. Gradiva, v katerem so zahtevki za filme, na sejo ni uvrstil že od maja«, pravi Urša Menart, predsednica Društva slovenskih režiserjev.

Birokratski postopek, pri katerem mora vlada potrditi vse projekte, ki so bili uvrščeni v nacionalni program prek razpisov Slovenskega filmskega centra in imajo sklenjene pogodbe ter so vredni več kot sto tisoč evrov – torej vsi celovečerni filmi –, je nekaj novega. Filmarji in Slovenski filmski center so že večkrat opozarjali, da gre za nesmisel, a do sprememb ni prišlo. Je pa prišlo pod sedanjo vlado do izkoriščanja tega postopka. Urša Menart meni, da gre »z birokratskega vidika za to, da se s tem postopkom vsak film obravnava kot investicija. Kot če bi na primer država gradila drugi tir. V praksi pa gre lahko tudi za cenzuro.«

Zaradi tega in še nekaterih drugih razlogov, predvsem pa zato, ker letos večina filmske srenje za svoje delo še ni prejela obljubljenega financiranja, so se pri Zvezi društev slovenskih filmskih ustvarjalcev odločili poslancem poslati pismo, v katerem jih prosijo za ukrepanje. Ministrstvo za kulturo naj bi namreč že pripravilo gradivo za obravnavo na vladi, ta pa ga še kar ni obravnavala. »O alarmantnosti razmer najbolj zgovorno priča podatek, da je do danes zaradi birokratskih ovir in odsotnosti politične volje, da se te razrešijo, Slovenskemu filmskemu centru uspelo počrpati manj kot petino v proračunu dodeljenih sredstev za leto 2020.«

Posledice se zelo resne, obstala je skoraj celotna letošnja filmska produkcija, zaustavljen je velik del predprodukcije in produkcije za vsaj naslednji dve leti, pretrgana je »ustvarjalna kontinuiteta, saj niso bili objavljeni razpisi za razvoj in realizacijo, za koprodukcije, festivale itd; nekateri od lanskih razpisov pa niso bili oziroma še niso zaključeni in tudi ne vemo, kdaj bodo. Na primer največji razpis za realizacijo celovečernih filmov in celovečernih prvencev.« Prav tako je »od novembra 2019 do danes, torej že več kot deset mesecev, brez sredstev za preživetje ostala velika večina tistih, ki so sodelovali in zvečine že opravili delo pri 31 projektih, za katere je med drugim ustavljeno izplačilo«.

V panogi deluje približno 1400 oseb, 19 jih je zaposlenih v javnih ustanovah, ostali so samozaposleni v kulturi ali samostojni podjetniki. Tudi pri produkcijah RTV Slovenija ponavadi večinoma delajo prekarni delavci, ki živijo od drobiža. V Sloveniji se namreč za celotno filmsko produkcijo »vseh žanrov in dolžin, skupaj s podpornimi dejavnostmi, kot so festivali ter projekti filmske vzgoje, izobraževanja in filmske stroke ter stroški delovanja in večina plač zaposlenih na Slovenskem filmskem centru, nameni skupno 4,5 milijona evrov«. Zaradi specifičnosti našega trga je kinematografija v Sloveniji povsem odvisna od javnega financiranja, tako lahko resno računa le še na 1,7 milijona evrov, ki jih filmski produkciji mora namenjati RTV Slovenija.

Obljube o 11 milijonih evrov, ki naj bi jih film dobil prihodnje leto, ne morejo nasititi zdaj lačnih ust in poravnati neplačanih najemnin. Da o skoraj popolnem umanjkanju igranih filmov z letnico 2020 ne izgubljamo besed.