Spontaneous

za

Ljubezen v času apokalipse.

Kaj se običajno zgodi na ameriških gimnazijah, veste – prikoraka dijak, potegne avtomat, pištolo in dvocevko ter začne streljati vsepovprek. Njegovi sošolci in sošolke bežijo, kričijo, padajo in se zvijajo v krvi, gimnazija se prelevi v bojišče, njega pa na koncu sklatijo. Včasih se na koncu raje kar sam ustreli. Spontano. V filmu Spontaneous, žmohtni obešenjaški najstniški komediji, posneti po mladinskem bestsellerju Aarona Starmerja, pa gimnazijci in gimnazijke eksplodirajo – spontano in serijsko. Kar naenkrat: samovžig. Samorazstrelitev. Nič hudega sluteča gimnazijka sedi v razredu in nenadoma se samorazstreli. Od nje ostane le packarija, le action painting. Tako kot le packarija ostane od gimnazijca, ki šofira avto. Pa tako simpatičen je. Videli ste ga v stotih najstniških romancah – to je tisti, ki skrbi za »komično sproščanje«. Nič ne pomaga. V zrak z njim! Kot dahne nekdo: »To je kot v Cronenbergovem filmu!« Ja, kot v Skenerjih. A v tej apokalipsi se oglašajo tudi najstniške komedije Johna Hughesa, pa Nimaš pojma, Heathers, Donnie Darko in Carrie.

Vidite, Američani sploh ne potrebujejo džihadističnih teroristov – krasno se sami razstreljujejo. Kar izgleda kot protest, kot kritika, kot parodija eruptivnega »ameriškega načina življenja«, ki je preprosto preveč represiven. Ali bolje rečeno: pritiski na mladino so prehudi in prekruti – nenehno tekmovanje, obsedenost z izgledom, stalna zastraševanja, kultura šikaniranja, vsiljevanje patriarhalnega sna, ciklanje v podganjo dirko, povsod kri (in kriki), virus, non-stop Trump. Ja, pritiski in stresi in tesnobe in strahovi in šoki so tako hudi, da te slej ko prej raznese. Mara (Katherine Langford) in Dylan (Charlie Plummer), hormonska odštekanca, se zaljubita, toda kaj ti bo ljubezen, če pa lahko vsak trenutek eksplodiraš. Ne veš ne ure ne dneva. Nova normalnost! A samoizolacija ni rešitev. A da ne bo kakega nesporazuma: oba sta bolj kvalificirana za položaj ameriškega predsednika kot Trump. (Amazon Prime)