Janšev 10,5-milijardni blef

Prejšnji četrtek, 8. oktobra, je vlada obravnavala izredno pomemben finančni dokument – osnutek nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost. To je, na kratko, dokument, na podlagi katerega bi morala v Slovenijo priteči vsaj polovica od razvpitih 10,5 milijarde evrov, ki naj bi jih premier Janez Janša 21. julija izpogajal v Bruslju. A Bruselj je prvi osnutek dokumenta s seznamom načrtovanih projektov za okrevanje, milo rečeno, raztrgal.

Načrt za okrevanje in odpornost, s katerim bo Slovenija skušala počrpati sredstva iz 750 milijard evrov težkega evropskega sklada za okrevanje in odpornost (RRF), nastaja od julija v Službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK). V SVRK, ki jo vodi Zvonko Černač, vsebine nastajajočega dokumenta ne komentirajo, zlasti molčijo o konkretnih projektih.

Konkretnejša ni niti vlada. Ta je prejšnji četrtek potrdila osnutek načrta – a osnutek ni javen. Še več: vlada je informacijo o tem večmilijardnem seznamu strateških investicij uvrstila šele na enaindvajseto stran sporočila za javnost po seji vlade. Skopo vladno sporočilo govori o 5,2 milijarde evrov, ki da so Sloveniji na voljo v okviru RRF, od tega 1,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev. Nato je prikazan razrez porabe za projekte, skupno vredne 4,9 milijarde evrov, od katerih pa naj bi bilo dve milijardi evrov nepovratnih sredstev. Vlada je še konec avgusta kot prednostno nalogo znotraj načrta navajala podporo naložbam v zdravstvu in dolgotrajni oskrbi, v četrtek potrjeni osnutek pa predvideva največ, skoraj polovico sredstev, za sklop »trajnostni in zeleni prehod« (2,3 milijarde evrov, od tega 705 milijonov nepovratnih sredstev) in za »podporno okolje za podjetja (1 milijarda evrov, od tega 191 milijonov nepovratnih sredstev). Sledijo digitalizacija (0,5 milijarde evrov), izobraževanje (0,4 milijarde) ter kultura in turizem (0,3 milijarde), še 0,3 milijarde nepovratnih sredstev pa naj bi šlo za »podporo reformam«.

Informacija, da ima SVRK resne težave pri sestavljanju večmilijardnega načrta, je v javnost prišla že konec septembra. Prvi poslani osnutek naj bi »presenetil« bruseljske uradnike, saj naj bi šlo za nestrukturiran seznam mase investicij iz vseh predalov, nekakšno »svaštalico«, številčno naj bi izstopali zlasti projekti ureditve komunalne infrastrukture, ki so del predvolilne investicijske folklore.

Nove informacije te govorice potrjujejo: evropska komisija je k prvemu osnutku načrta nanizala vrsto ostrih pripomb – od uvodne, da osnutek sploh ni pripravljen v skladu s predvideno predlogo in smernicami iz sredine septembra, da vrednost navedenih projektov presega odobrena sredstva v okviru RRF in da ni jasno, kako so projekti ovrednoteni, ter da iz osnutka ni vidno, kako bodo navedeni projekti sploh prispevali k »zeleni in digitalni tranziciji« kot ključnemu cilju. Komisija zahteva podrobnejši opis projektov, iz katerega bo mogoče ugotoviti povezavo med projektom in cilji, ki naj bi jih želeli doseči. V birokratskem jeziku zelo jasno izraža dvom o zmožnosti učinkovitega administriranja tako ogromnega števila projektov. Zahteva jasno strukturiran in koherenten seznam predvidenih projektov in reform ter vzpostavitev učinkovitega spremljanja in nadzora njihovega izvajanja – tudi pri preprečevanju korupcije in konfliktov interesov ter dvojnega financiranja iz več virov EU. Posebej opozarja na upoštevanje pravil o državnih pomočeh in predlaga predhodno preveritev podjetniških projektov, pri katerih bi lahko nastal problem.

Kaj bo pristalo in ostalo v končnem osnutku načrta za okrevanje, ki ga namerava vlada v formalno potrditev evropski komisiji poslati do 20. decembra, ni jasno. Nesporno gre za zahteven dokument. Je pa verjetno jasno, da bo iztržek Slovenije nižji od predvidenega – in to ne da bi upoštevali spoštovanje vladavine prava kot izključitveni kriterij za financiranje. Verjetno je tudi že jasno, da premier Janša odgovornosti za tak razplet ne bo prevzel.

Na koncu gre razčistiti tudi uvodni znesek, torej domnevnih 10,5 milijarde evrov, ki naj bi jih v Bruslju julija izpogajal premier Janša in v javnosti odmevajo kot dodatne milijarde, ki bodo zastonj pritekle v državo in nas rešile. Že v sporočilu vlade iz prejšnjega četrtka je vlada s pogajanji dosežen »izjemni razvojni okvir evropskega financiranja« popravila na 10,2 milijarde evrov do leta 2029. Nekateri ekonomisti že opozarjajo: od teh 10,2 milijarde je treba odšteti vplačila Slovenije v proračun EU, ki jih bo leta 2027 okoli 3,7 milijarde evrov, in 3,6 milijarde evrov posojil, ki jih bo morala država, če jih bo sploh koristila, vrniti.

Neto izplen bo torej okoli tri milijarde evrov – a le, če bo vlada pripravila ustrezne projekte v načrtu za okrevanje in odpornost.