Nenavadna imena slovenskih krajev

Od Paradiža do Pekla. V Sloveniji je več kot 6000 naselij, od tega jih ima 4800 unikatno ime.

V Sloveniji imamo več kot 6000 naselij, 4800 od njih ima unikatno ime. Podobno je z ulicami, kjer jih ima skoraj 5000 unikatno ime. Po podatkih Statističnega urada RS (Surs) se lahko nemalo teh imen poveže z živalskim in rastlinskim svetom, kot sta na primer Mačji dol in Kostanj. Slovenija ima tudi veliko krajev z nenavadnimi imeni, kot so Pekel, Paradiž, Sveti duh, Kokolajnščak, Vesela Gora in Ritoznoj. Imena nekaterih slovenskih naselij in ulic se pojavljajo večkrat. Od več kot 10.000 ulic jih je kar 52 Šolskih ulic, so zapisali na spletni strani Sursa. 

Kar nekaj teh imen se lahko poveže z živalmi. Tako imamo v Sloveniji naselja z imeni kot so Mačji dol, Konj, Ježevec, Lisjaki, Srnjak, Petelinje, Zajčji Vrh, Žabja vas, Medvedjek, Jelendol, Kačji Dol, Muha vas, Račja vas, Medvedova cesta ter Kačja ulica. .

Številna imena nakazujejo tudi na tesno povezanost človeka z rastlinskim svetom. Občina Kamnik ima Kostanj, Trebnje Brezo, v občini Zagorje ob Savi Jablano, v občini Črnomelj pa Šipek. A kot opozarjajo na Sursu, ni nujno, da je izvor imena dejansko v sadežu oz. drevesu. Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen iz leta 2009 namreč pravi, da naselje Borovnica ni dobilo imena po borovnicah, naselje Maline pa tudi ne po malinah, so zapisali.

Imena nekaterih slovenskih naselij in ulic se pojavljajo večkrat. Od več kot 10.000 ulic jih je kar 52 Šolskih ulic.

Med imeni naselij je tudi veliko takih, ki so enaka osebnim imenom. Pri tem gre za kraje, ki so dobila ime po svetniških zavetnikih, kot so Lucija, Florjan, Marjeta, Štefan, Primož in Benedikt. Najde pa se tudi taka imena, ki se zgolj pišejo enako kot nekatera osebna imena in nimajo z njimi nobene pomenske povezave. Taka imena so na primer Draga, Anže, Zala, Bela, Gaj in Vitan. Ta imena se pogostokrat tudi drugače naglašuje, kot bi se osebna imena.

Po podatkih Sursa je najmanjše slovensko naselje sicer Kerinov Grm, kjer je na začetku leta na štirih hektarjih površine živelo 256 prebivalcev. Gre za najgosteje naseljeno naselje v Sloveniji. Če bi bila celotna Slovenija naseljena tako gosto kot Kerinov Grm in če bi bila naseljena vsa njena površina, potem bi imela skoraj 130 milijonov prebivalcev, so zapisali.

Po površini in številu prebivalcev je največje naselje Ljubljana. Ob začetku letošnjega leta je v prestolnici na 164 kvadratnih kilometrih živelo skoraj 290.000 prebivalcev ali 1750 na kvadratni kilometer. Ob taki gostoti, kot jo ima Ljubljana, bi imela Slovenija, če bi bila naseljena vsa njena površina, več kot 35 milijonov prebivalcev, so še zapisali na Sursu.