»Izbruhi epidemij so vedno zamajali strukturiran svet družbe«

"Izbruhi epidemij so vedno zamajali strukturiran svet družbe, imaginarni in dejanski. Zaradi ogromnega števila smrti je ostal vtis apokalipse in konca sveta. Ponekod je narasel kriminal, pa tudi verska reformna gibanja. Čeprav se je na videz porušil družbeni red, sledila pa sta razpad vrednot in gospodarski zlom, pa so epidemije kot vojne kontradiktorno pospešile družbene in socialne spremembe v poznejših stoletjih. Prav mesta so bila skoraj vedno središče in izhodišče epidemij, kjer je nevsakdanja visoka in grozovita smrtnost vzbujala strah, paniko in histerijo."

"Po izbruhih sta pogosto sledili lakota in gospodarska kriza, a tudi preroditev kulture in novo življenje. Črna smrt je spodbudila novo miselnost, vračanje k človeku in močno vplivala na umetnost. Nekateri celo domnevajo, da sta imela upad prebivalstva in s tem zmanjšanje človeških vplivov na podnebje vseobsežne posledice. Povzročila naj bi tako imenovano malo ledeno dobo, dolgo nenavadno hladno obdobje od 14. do zgodnjega 20. stoletja. Izbruh kuge v vojni med Avstrijo in Turčijo (1683–1699) v južni Srbiji je povzročil tudi t. i. veliko selitev stotisočere množice Srbov, ki so se naselili v Sremu in Banatu."

(David Petelin, zgodovinar, o tem, da epidemije niso vplivale samo na vsakdanje življenje, temveč dejansko na zasuk zgodovine; na MMC RTV SLO)