Plačamo, če priletite

Lani je v Slovenijo redno letelo 17 letalskih prevoznikov. Na začetku letošnjega leta jih je ostalo 12. Potem ko so se s spomladansko prepovedjo letalskega potniškega prometa zaradi epidemije poleti ustavili, se je v poletni sezoni vrnilo devet prevoznikov. Zdaj jih na brniško letališče leti le še pet. Zaradi občutnega, več kot 80-odstotnega zmanjšanja števila potnikov so poleti postali nerentabilni.

Na gospodarskem ministrstvu so v želji, da bi vendarle privabili več prevoznikov ali vsaj obdržali sedanje, ta teden objavili razpis za subvencioniranje poletov. Za prevoznike, ki so ali bodo od letošnjega marca do konca septembra prihodnje leto vzpostavili redno letalsko povezavo s Slovenijo, je na voljo pet milijonov evrov. »Letalski prevozi povezujejo Slovenijo z mednarodnim poslovnim okoljem in omogočajo turistični pretok potnikov predvsem z evropskih in drugih oddaljenih trgov. Zato je za Slovenijo vitalnega gospodarskega pomena, da obdrži redne letalske linije do najpomembnejših evropskih središč in do strateških tujih trgov,« potrebo utemeljujejo v razpisu. Brez nacionalnega letalskega prevoznika smo pri letalskih povezavah odvisni od tujcev.

Razpis za sofinanciranje je z vidika domačega gospodarstva razumljiv. Vendar hkrati tudi izjemno dobro pokaže, kako težavno je omejevanje podnebne krize.

Pred epidemijo je bilo letalstvo najhitreje rastoči vir izpustov toplogrednih plinov. A ker je hkrati dobro vplivalo na gospodarstvo, si zdaj države obupno želijo, da bi se vrnilo v stare tirnice. Tiste, ki si jih z vidika podnebne krize res ne moremo privoščiti. »Letalstvo je na presečišču dveh velikih kriz. Omogoča in pospešuje raznos virusa po svetu, hkrati pa je pomemben vir toplogrednih plinov,« pravi okoljski ekonomist dr. Jonas Sonnenschein, vodja kampanje Leto brez poleta pri okoljski organizaciji Umanotera. »Spodbujanje letalskih prevoznikov, naj letijo v Slovenijo, pomeni porabo javnih sredstev za poslabševanje obeh kriz.« Subvencioniranje poletov v prihajajočem zimskem obdobju se mu z vidika obvladovanja epidemije zdi neodgovorno, sploh glede na to, da upoštevanje priporočil za preprečevanje prenosa okužb na letalih ni pogoj za sodelovanje prevoznika na razpisu. Še posebej nesmiselno pa je po njegovem mnenju retroaktivno subvencioniranje letalskih prevoznikov, ki so v Slovenijo leteli čez poletje. »To je darilo tujim prevoznikom brez kakršnegakoli učinka na slovensko gospodarstvo. Z vidika podnebja, zdravstva in gospodarstva je popolnoma nedoumljivo sofinanciranje že opravljenih poletov, namesto da bi javni denar porabili za zdravstvo ali pa vsaj za financiranje domačih zelenih naložb.«