Pozabite na ustavno sodišče

Ustavni sodnice in sodniki so na začetku leta nakazali, da ne bodo le od strani spremljali vladne represivnosti in avtoritarnosti, pač pa bodo najspornejše odločitve presojali sproti in vsebinsko in s tem varovali visoko raven spoštovanja človekovih pravic. Žal se to ni zgodilo.

To je kazala že odločitev o sorazmernosti in s tem ustavnosti spomladanske vladne prepovedi gibanja zunaj občine prebivališča. Po dolgih mesecih razmisleka so sodniki s petimi glasovi proti štirim odločili, da je šlo za ustavno dopustno omejevanje svobode gibanja, in s tem vladi, po mnenju enega od preglasovanih sodnikov, dr. Roka Čeferina, »poslali jasno sporočilo, da bo izvršilni oblasti v času epidemije dopustilo sprejetje še tako intenzivnih in nerazumno obrazloženih posegov v človekove pravice in temeljne svoboščine, ker je vladi v kriznih razmerah pač treba zaupati. S tem se je Ustavno sodišče odpovedalo svojemu temeljnemu poslanstvu – nadzoru nad ravnanjem izvršilne oblasti, s katerim ta posega v človekove pravice in temeljne svoboščine.« In res – odtlej je vlada omejila gibanje na regije, potem spet na občine, uvedla pa je tudi policijsko uro.

Pred dnevi so ustavni sodniki odločili o še eni od številnih ustavnih pritožb in pobud za presojo ustavnosti zoper vladne ukrepe, o spomladanskem vladnem odloku, ki je starejšim od 65 let in s tem petini prebivalstva prepovedal vstop v trgovine. Oziroma jim ga je dovoljeval le dve uri na dan, nekaj časa pa le uro in pol ob točno določeni uri – med osmo in pol deseto dopoldne.

Pobudo za presojo ustavnosti tega ukrepa sta vložila zakonca Jože in Nina Vidic, oba sodnika. V pobudi sta dokazala, da sta, kot številni drugi v teh letih, v tistem času morala biti v službi, kjer sta odločala o nujnih zadevah. A ustavno sodišče o njuni pobudi sploh ni odločalo, pač pa jo je, ponovno s petimi glasovi proti štirim, zavrglo – češ da pobudnika nista »predložila listin, iz katerih bi izhajalo, da sta starejša od 65 let«.

Ena izmed preglasovanih sodnic, dr. Špelca Mežnar, je v odklonilnem ločenem mnenju zapisala, da je dvom o besedi sodnikov, ki trdita, da sta stara več kot 65 let, nerazumen. Pomeni namreč predpostavko, da izkušena sodnika, ki sicer odločata o pomembnih zadevah, pred ustavnim sodiščem lažeta o svoji starosti. Dodala je še, da bi se dvom glede njune starosti »lahko razblinil tako, da bi ustavno sodišče pobudnikoma poslalo poziv k predložitvi ustreznega dokaza. Vendar tega ustavno sodišče ni storilo.«

Obrnili smo se na oba pobudnika ustavne presoje in pojasnila sta, da odločbe ustavnega sodišča še nista prejela in je torej ne moreta komentirati, Jože Vidic pa je k temu dodal: »Oba sva stara več kot 65 let, Nina Vidic je letnik rojstva 1954, sam pa sem letnik rojstva 1950.«

Za pisanje elektronskega sporočila smo porabili minuto in pol, odgovor smo prejeli po dveh urah in dveh minutah.