Izak Košir

6. 11. 2020  |  Mladina 45  |  Družba

(Ne)vidnost transspolnih oseb v Sloveniji

Transspolne osebe v Sloveniji

Linn Julijan Koletnik, TransAkcija

Linn Julian Koletnik, TransAkcija
© osebni arhiv

November je mesec vidnosti transspolnih oseb, kar je širši javnosti manj znano, saj mediji tej temi ne posvečajo pretirane pozornosti. Linn Julian Koletnik, direktor Zavoda TransAkcija, poudarja, da se večina medijev (še vedno) ne zaveda, kako pomembno vlogo ima v življenju oseb iz manjšinskih družbenih skupin. »Večina ljudi v splošni populaciji prvič sliši o trans osebah ravno prek medijev in po navadi je to tudi edini vir, iz katerega izvejo, da trans osebe obstajamo,« je dejal. A krivde ni mogoče v celoti pripisati samo medijem, temi se izogibajo tudi slovenski politiki. Koletnik poudarja, da ima zgolj Levica včasih kakšno objavo ali izjavo na to temo. »Večina politikov, oblasti se niti ne zaveda, da trans osebe obstajamo.«

Lani so izšli izsledki raziskave o vsakdanjem življenju transspolnih oseb v Sloveniji, iz katerih je razvidno, da se Slovenija, vlada, državne institucije v oblikovanje zdravstvenih, pravnih, izobraževalnih in socialnovarstvenih programov transspolnih oseb ne vključujejo proaktivno. »Socialna in pravna država naj bi delovala kot ščit svojih najbolj marginaliziranih družbenih skupin in se zavzemala za vključujočo obravnavo vseh. Vendar je brez interesa,« je zapisano v uvodu poročila o omenjeni raziskavi.

Transspolne osebe so v nehvaležnem položaju tudi (oziroma še posebej) v času vladnih ukrepov za zajezitev širjenja covid-19, saj se morajo, če so izgubile delo, vrniti v morebiti transfobno okolje. Varnih hiš v Sloveniji za transspolne osebe ni, prav tako jih ni niti za druge osebe iz skupnosti LGBTI+.

Na to že več let opozarjajo številne organizacije. »Veliko mladih trans oseb se je ob zaprtju dijaških in študentskih domov primoranih vračat v okolja, kjer ne morejo v celoti ali sploh živeti v skladu s tem, kdo res so. Prvič, odkar delujemo, smo recimo prejele_i sporočila od uporabnic_kov, da nimajo denarja za hrano, in tako izvedle_i obsežno akcijo zbiranja denarja za nakup hrane in osnovnih higienskih pripomočkov za trans ženske. Povečala se je tudi prekarnost zaposlitve trans oseb in vem za nekatere, ki so ponovno začele denar služiti s spolnim delom, ne glede na to, da je to delo v času epidemije zaradi narave dela še posebej rizično,« opozarja Koletnik.

Sicer pa TransAkcija v okviru meseca vidnosti transspolnih oseb pripravlja številne spletne prireditve, natančnejši program boste našli na njeni spletni strani transakcija.si.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.